Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so na jesenski pastoralni konferenci v Strunjanu govorili o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej slovenskih domov in mesečnika Naša luč. Več nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori [00:57-24:38]. V oddaji ste slišali še razmišljanje mag. Nežke Figelj z letošnje Drage [od 29:37 naprej] in o obisku ministrice in državne sekretarke v Videmski pokrajini.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je skupaj z državno sekretarko dr. Heleno Jaklitsch ta teden obiskala slovensko narodno skupnost na obrobju slovenstva - v Videmski pokrajini v Italiji, in sicer Kanalsko dolino, Rezijo, Tersko dolino, Čedad, Špeter in Sveti Lenart. S predstavniki skupnosti sta govorili o slovenskem jeziku, izobraževanju, razvoju in priložnostih za mlade. Poudarjena je bila potreba po nadaljevanju poučevanja slovenščine in slovenski duhovni oskrbi, tudi na Svetih Višarjah, opozorjeno je bilo na potrebo po strokovni podpori manjšim kmetijam in razvojni priložnosti za mlade. Udeležili sta se spominske slovesnosti, ki je bila posvečena msgr. Marinu Qualizzi, zadnjemu beneškoslovenskemu duhovniku, Čedermacu, ki se je s tega sveta poslovil lani. Trg pred cerkvijo v Svetem Lenartu so poimenovali po njem in se tako poklonili njegovemu dolgoletnemu delu za slovenski jezik in ljudi Benečije. Predstavili so tudi knjigo njegovih spominov. Ministrica Suzana Lep Šimenko je ob koncu izrazila zadovoljstvo nad delovanjem slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini in nad njenimi prizadevanji za ohranjanje slovenstva.

Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so danes končali jesensko pastoralno konferenco na slovenski obali, v Strunjanu. Govorili so o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej o prihodnosti slovenskih domov, nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori. Pomemben del pastoralne konference je bil tudi pogled v prihodnost mesečnika Naša luč. Izseljenske duhovnike so obiskali ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, in pa krajevni škof Peter Štumpf, in pa upokojeni koprski škof Jurij Bizjak.

Oktober je tu in z njim eden izmed vrhuncev kulturnega utripa na avstrijskem Koroškem. V Šmihelu pri Pliberku se bo nocoj začel 26. mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Letošnji spored ponuja pestro izbiro za vse generacije – od igrivih predstav za najmlajše in globokih uprizoritev za mladino ter odrasle do prav posebnega filmskega večera. Poleg klasičnega lutkovnega gledališča bo festival letos obogatila umetnost kamišibaja – t.j. tradicionalna japonska oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Predstave bodo sicer potekale v Farni dvorani v Šmihelu, nocojšnji začetek festivala pa bo v Kulturnem domu v Pliberku s predstavo »Cankar«. Uprizoritev lutkovnega gledališča Maribor v koprodukciji s Cankarjevim domom in umetniškim društvom Konj je poklon velikemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju ob 150. obletnici njegovega rojstva in se poglobljeno ukvarja s hrepenenjem, krivdo, vero ter družbeno neenakostjo.

Več kot 300 Slovencev iz 18-ih slovenskih društev na Hrvaškem se je v soboto zbralo na tradicionalnem srečanju. Dogodek je letos že enaindvajsetič pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki jo vodi Barbara Antolić Vupora. Vsako leto ga gosti drugo slovensko društvo, letos je organizacijo prevzel Triglav iz Karlovca. Srečanje je namenjeno povezovanju slovenske skupnosti na Hrvaškem, izmenjavi izkušenj ter ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete. Slavnostna govornica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, je poudarila pomen povezanosti slovenske skupnosti na Hrvaškem. Društvom je izrazila priznanje za njihovo dolgoletno in predano delo. Zagotovila je nadaljnjo podporo Urada pri njihovih prizadevanjih, vključevanju mladih ter krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Mlade je spodbudila, naj svojo povezanost z obema državama razumejo kot prednost in priložnost. Kljub zakonski zaščiti in zagotovljenim manjšinskim pravicam se število Slovencev na Hrvaškem zmanjšuje. Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2021 na Hrvaškem živi 7729 Slovencev oziroma 0,2 odstotka prebivalstva. Leta 1991 jih je bilo skoraj trikrat toliko.

Rojaki v ZDA kljub razseljenosti darujejo svoj prosti čas za ohranitev slovenskega jezika, kulture in identitete. To je prišlo do izraza tudi med nedavnim obiskom ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko v ZDA. Glavne postaje so bile: San Francisco, Lemont pri Chicagu, Cleveland, New York. Svoje ugotovitve, opažanje in vtise je delila z nami [od 0:56 do 27:03]. V oddaji tudi o uspešni Slovenski vasi v Gorici [pri 29:21], Lutkovnem festivalu Cikl-cakl v Šmihelu [pri 31:48], obisku ministrice in državne sekretarke v Ziljski dolini [pri 35:31] ...

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu v Argentini so septembra pripravili že enaindvajseto kulturno prireditev Ob taktu barv, ki je prinesla preplet likovne in glasbene umetnosti. Kot piše v Svobodni Sloveniji, je pobudnik tega praznika kulture Viktor Leber, ki že polnih 21 let z neusahljivo predanostjo in vizijo pripravlja ter organizira ta edinstveni dogodek. Obiskovalci so si lahko ogledali samostojno fotografsko razstavo v Buenos Airesu rojene umetnice Lučke Oblak Čop z naslovom »Utrinki življenja«. Sledil je zborovski del večera, ki so ga kot domačini odprli pevci Slovenskega pevskega zbora San Martín pod vodstvom dirigentke Ariane Žigart, nato je zapel Slovenski moški zbor iz Buenos Airesa pod vodstvom zborovodje Matjaža Rožanca, ki je bil ustanovljen septembra 2022 z namenom ohranjanja tradicije slovenskega moškega zborovskega petja. Ko smo že pri tradiciji. To soboto bo potekalo tradicionalno peš romanje v Lujah. Tokrat ima naslov Mati, v tvojem objemu spoznavamo, da smo vsi bratje.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je včeraj skupaj z državno sekretarko Heleno Jaklitsch obiskala koroške Slovence v Ziljski dolini. S predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Slovenskega prosvetnega društva Zila, Slovenskega prosvetnega društva Dobrač in Športnega društva Zahomc sta govorili o ohranjanju slovenskega jezika, tudi narečja, kulture in identitete. Gostji so pokazali tudi večnamensko hišo Šiša v Zahomcu. Popoldne sta se ministrica in državna sekretarka srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, krškim škofom Jožetom Marketzem, šolskimi sestrami in ravnateljico Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Marijo Olip na dvournem pogovoru o prihodnost šole in dijaškega doma. Pomemben naslednji korak bo ministričino srečanje z avstrijskim ministrom za izobraževanje v oktobru, saj pričakujejo, da bo pri iskanju rešitve sodelovala tudi avstrijska stran. Po besedah ministrice namreč ne gre le za kratkoročno pokritje finančnega primanjkljaja, temveč predvsem za iskanje dolgoročne in sistemske rešitve.