Včeraj je na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekalo srečanje predstavnikov koordinacije AGRASLOMAK, ki povezuje zamejske kmetijske organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko ter ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem in obema državnima sekretarkama. Posebna pozornost je bila namenjena mladim, njihovemu vključevanju v kmetovanje ter prenosu kmetijskih gospodarstev na mlajše generacije. Ministrica je podčrtala, da ima kmetijstvo v zamejstvu poleg gospodarskega in razvojnega pomena tudi pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske skupnosti. Spomnila je, da so zamejske kmetije tudi v težkih zgodovinskih okoliščinah ostajale prostor, kjer so se ohranjali slovenski jezik, kultura in identiteta. Naglasila je željo, da bi organizacija AGRASLOMAK v svoje vrste pritegnila čim več mladih, saj je prihodnost kmetijstva v zamejstvu v veliki meri odvisna od tega, ali bo mladim omogočeno, da v kmetovanju prepoznajo perspektivo in možnost za kakovostno življenje ter delo na podeželju.
Včeraj je na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekalo srečanje predstavnikov koordinacije AGRASLOMAK, ki povezuje zamejske kmetijske organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko ter ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem in obema državnima sekretarkama. Posebna pozornost je bila namenjena mladim, njihovemu vključevanju v kmetovanje ter prenosu kmetijskih gospodarstev na mlajše generacije. Ministrica je podčrtala, da ima kmetijstvo v zamejstvu poleg gospodarskega in razvojnega pomena tudi pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske skupnosti. Spomnila je, da so zamejske kmetije tudi v težkih zgodovinskih okoliščinah ostajale prostor, kjer so se ohranjali slovenski jezik, kultura in identiteta. Naglasila je željo, da bi organizacija AGRASLOMAK v svoje vrste pritegnila čim več mladih, saj je prihodnost kmetijstva v zamejstvu v veliki meri odvisna od tega, ali bo mladim omogočeno, da v kmetovanju prepoznajo perspektivo in možnost za kakovostno življenje ter delo na podeželju.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Slovencem po svetu in domovini
V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].
Slovencem po svetu in domovini
V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].
Slovencem po svetu in domovini
Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.
Slovencem po svetu in domovini
Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.
Slovencem po svetu in domovini
V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.
Slovencem po svetu in domovini
V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.
Slovencem po svetu in domovini
Tudi letos so na voljo za štipendije za zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji. Prijaviti se je potrebno do konca tega meseca pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS. To velja za tiste s stalnim prebivališčem zunaj Slovenije, ki bodo prvič vpisani v višješolski ali visokošolski program 1. ali 2. stopnje v Sloveniji. Za razpis je namenjenih 275.000 evrov, osnovna štipendija znaša 258,40 evrov mesečno, možen je tudi dodatek za zdravstveno zavarovanje. Kandidati ne smejo prejemati državne ali Zoisove štipendije, biti zaposleni ali opravljati samostojne dejavnosti. Izbor temelji na treh merilih: učnem uspehu, aktivnem sodelovanju v slovenskih organizacijah zunaj Slovenije ter oceni Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendija se lahko dodeli do zaključka izobraževalnega programa, štipendisti pa morajo uspešno napredovati in redno izpolnjevati razpisne pogoje.
Slovencem po svetu in domovini
Tudi letos so na voljo za štipendije za zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji. Prijaviti se je potrebno do konca tega meseca pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS. To velja za tiste s stalnim prebivališčem zunaj Slovenije, ki bodo prvič vpisani v višješolski ali visokošolski program 1. ali 2. stopnje v Sloveniji. Za razpis je namenjenih 275.000 evrov, osnovna štipendija znaša 258,40 evrov mesečno, možen je tudi dodatek za zdravstveno zavarovanje. Kandidati ne smejo prejemati državne ali Zoisove štipendije, biti zaposleni ali opravljati samostojne dejavnosti. Izbor temelji na treh merilih: učnem uspehu, aktivnem sodelovanju v slovenskih organizacijah zunaj Slovenije ter oceni Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendija se lahko dodeli do zaključka izobraževalnega programa, štipendisti pa morajo uspešno napredovati in redno izpolnjevati razpisne pogoje.
Slovencem po svetu in domovini
V Pliberku na avstrijskem Koroškem bo konec tedna v znamenju tradicionalnega sejma na travniku - jormaka. To je največji in najstarejši ljudski praznik spodnje Koroške, ki poteka od leta 1393, letošnji bo tako 633-i. V petek opoldne se bo začel z ekumenskim bogoslužjem z mestnim župnikom, dekanom msgr. Ivanom Olipom in župnikom dr. Stefanom Schumannom. Ko bodo zvonovi naznanili konec bogoslužja, se bo začelo obratovanje zabaviščnih naprav ter gostinska ponudba. Že prvi večer bo prinesel tudi dobrodelni koncert koroške vokalne skupine Oktakord in rock zasedbe Siddharta. Pripravljajo ga ob 50-letnici sejemske »Svaveje ute« Slovenskega prosvetnega društva Edinost in 30-letnici društva IniciativAngola. Izkupiček koncerta bodo namenili otrokom in mladim v Angoli.
Slovencem po svetu in domovini
V Pliberku na avstrijskem Koroškem bo konec tedna v znamenju tradicionalnega sejma na travniku - jormaka. To je največji in najstarejši ljudski praznik spodnje Koroške, ki poteka od leta 1393, letošnji bo tako 633-i. V petek opoldne se bo začel z ekumenskim bogoslužjem z mestnim župnikom, dekanom msgr. Ivanom Olipom in župnikom dr. Stefanom Schumannom. Ko bodo zvonovi naznanili konec bogoslužja, se bo začelo obratovanje zabaviščnih naprav ter gostinska ponudba. Že prvi večer bo prinesel tudi dobrodelni koncert koroške vokalne skupine Oktakord in rock zasedbe Siddharta. Pripravljajo ga ob 50-letnici sejemske »Svaveje ute« Slovenskega prosvetnega društva Edinost in 30-letnici društva IniciativAngola. Izkupiček koncerta bodo namenili otrokom in mladim v Angoli.
Slovencem po svetu in domovini
V Monoštru na Madžarskem je Društvo porabskih slovenskih upokojencev včeraj pripravilo praznovanje ob 30-letnici delovanja, njihova pevska skupina Rožmarin pa je praznovala 10-letnico. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Rojakom se je zahvalila za njihovo dolgoletno predano delo. Poudarila je dragoceno vlogo starejših pri prenašanju slovenskega jezika, spomina, izročila in pripadnosti na mlajše rodove. Prav njihova vztrajnost, znanje in povezanost pomembno prispevajo k živosti slovenske skupnosti v Porabju. Društvu, ki šteje 98 članov in povezuje slovenske upokojence iz sedmih vasi in središča Porabja, je ob tej priložnosti podelila tudi priznanje Urada, saj s svojimi jezikovnimi, kulturnimi, kulinaričnimi in medgeneracijskimi dejavnostmi prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture, običajev in dediščine v Porabju. Slovesnost je bila hkrati del tradicionalnega letnega srečanja s partnerskimi organizacijami iz Slovenije, ki že vrsto let krepi čezmejne prijateljske in kulturne vezi.
Slovencem po svetu in domovini
V Monoštru na Madžarskem je Društvo porabskih slovenskih upokojencev včeraj pripravilo praznovanje ob 30-letnici delovanja, njihova pevska skupina Rožmarin pa je praznovala 10-letnico. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Rojakom se je zahvalila za njihovo dolgoletno predano delo. Poudarila je dragoceno vlogo starejših pri prenašanju slovenskega jezika, spomina, izročila in pripadnosti na mlajše rodove. Prav njihova vztrajnost, znanje in povezanost pomembno prispevajo k živosti slovenske skupnosti v Porabju. Društvu, ki šteje 98 članov in povezuje slovenske upokojence iz sedmih vasi in središča Porabja, je ob tej priložnosti podelila tudi priznanje Urada, saj s svojimi jezikovnimi, kulturnimi, kulinaričnimi in medgeneracijskimi dejavnostmi prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture, običajev in dediščine v Porabju. Slovesnost je bila hkrati del tradicionalnega letnega srečanja s partnerskimi organizacijami iz Slovenije, ki že vrsto let krepi čezmejne prijateljske in kulturne vezi.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah je v nedeljo, 2. avgusta, potekalo 38. Romanje treh Slovenij, ki je tudi letos združilo Slovence iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Tradicionalno srečanje je znova potrdilo, da Svete Višarje ostajajo kraj, kjer se spletajo vezi med rojaki z vseh koncev sveta ter utrjujejo skupna duhovna, kulturna in narodna pripadnost. Program se je začel s predavanjem izseljenskega duhovnika v Stuttgartu v Nemčiji dr. Zvoneta Štrublja z naslovom Pot od Trubarja do Kosovela, v katerem je spregovoril o pomenu slovenske kulturne dediščine in njeni aktualnosti v današnjem času. Vmes je sodeloval msgr. Janko Krištof dekan in župnik v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem ter predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca z interpretacijo poezije Srečka Kosovela.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah je v nedeljo, 2. avgusta, potekalo 38. Romanje treh Slovenij, ki je tudi letos združilo Slovence iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Tradicionalno srečanje je znova potrdilo, da Svete Višarje ostajajo kraj, kjer se spletajo vezi med rojaki z vseh koncev sveta ter utrjujejo skupna duhovna, kulturna in narodna pripadnost. Program se je začel s predavanjem izseljenskega duhovnika v Stuttgartu v Nemčiji dr. Zvoneta Štrublja z naslovom Pot od Trubarja do Kosovela, v katerem je spregovoril o pomenu slovenske kulturne dediščine in njeni aktualnosti v današnjem času. Vmes je sodeloval msgr. Janko Krištof dekan in župnik v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem ter predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca z interpretacijo poezije Srečka Kosovela.
Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Moja zgodba
7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.
Globine
Na potovanju med korenine naše vere smo si tokrat privoščili oddih z mozaično oddajo. V njej smo prisluhnili izbranim odlomkom sedmih oddaj s škofom dr. Jurijem Bizjakom, ki nas je popeljal skozi uvod v Staro zavezo in vseh pet Mojzesovih knjig ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako Božja beseda osvetljuje človekovo življenje, njegove preizkušnje in odnos z Bogom? Pretekle oddaje si lahko v video obliki ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Za življenje
Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Sol in luč
Knjigo zakoncev Sare in Draga Jerebic z naslovom Bližina osrečuje, smo že predstavljali. Oba sta zakonska in družinska terapevta. Za tokratno oddajo smo izbrali poglavje z naslovom Za najstnike, v katerem najdemo tudi odgovore na vprašanja, Zakaj starši mladostniku ne zaupajo, Zakaj je družba sovrstnikov nekakšen poligon za mladostnike in kako preseči spore med starši in odraščajočimi otroki.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Spoznanje več, predsodek manj
Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.