Mohorjeva družba letos praznuje 175 let. Nastala je v Celovcu, na obrobju slovenskega etničnega ozemlja in še danes Celovška in Goriška Mohorjeva družba delujeta na obrobju slovenskega kulturnega prostora, Mohorjeva družba pa že 99 let deluje tudi v Celju. V oddaji ste predvajali posnetke z rednega letnega srečanja, na katerem so govorili: predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu msgr. Ivan Olip, direktor dr. Karl Hren in urednik Hanzi Filipič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. Renato Podbersič in tajnik Marko Tavčar, predsednik Celjske Mohorjeve družbe Lojze Kozar in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič.

Rafaelova družba z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov letos pripravlja že 38. Romanje treh Slovenij, ki bo na prvo avgustovsko nedeljo na Svetih Višarjah. Predavatelj bo izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj po potegnil lok med Srečkom Kosovelom in Primožem Trubarjem. Sveto mašo bo daroval nadškof dr. Ivan Jurkovič. Po maši bo še kulturni program, ki bo deloma tudi posvečen Kosovelu, nam je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi znova prihaja v Slovenijo, nam je povedala pevka Sabina Sečnik. Čez točno mesec dni, 23. avgusta, bo imela koncert na Ptuju, naslednji dan v Tržiču in v torek, 25. avgusta, v Celju. Tudi tokrat pripravljajo pester in zanimiv program. Zasedbo že 35 let vodi Marija Ahačič Pollak. Razen ohranjanja slovenskega izročila vokalna skupina Plamen skrbi tudi za visok kulturni in umetniški nivo ter prispeva k utrjevanju slovenske narodne zavesti tudi onkraj državnih meja.

Koline v tem delu leta povezujejo rojake na južni polobli. To je zelo priljubljen slovenski običaj, namenjen povezovanju generacij in utrjevanju vezi, ki ga med drugim ohranjajo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu in v Našem domu v San Justu v Buenos Airesu. Domače koline so v obeh primerih pritegnile člane in prijatelje, z obiskom so bili zelo zadovoljni. Kot piše Svobodna Slovenija iz Argentine so možje že sredi tedna zavihali rokave in pravi čas pripravili vse potrebno. V nedeljo so se jim pridružile še kuharice in s skupnimi močmi poskrbele za okusne jedi. Gostom so postregle z bogatim kosilom. Takšna srečanja niso le priložnost za okušanje domačih dobrot, temveč tudi za krepitev prijateljstva, sodelovanja in povezanosti med člani slovenske skupnosti.

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.