To soboto bo velik praznik za Beneško Slovenijo. Deset otrok, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, bo imelo prvo sveto obhajilo, in sicer pri redni nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi v Špetru. Evharistijo bodo darovali: p. Pavel Cocco, župnik Alexandre Fontaine in Giovanni Driussi. Ob spremljavi Davida Clodiga na orgle bo pel zbor vernikov, ki ob sobotah hodijo k sveti maši po slovensko. Otroci in njihovi starši bodo poskrbeli za berila in prošnje. Na prvo sveto obhajilo je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Susanne Scuderin, piše petnajstdnevnik Dom. Dvojezični verouk oziroma katekizem se je začel jeseni leta 2017. Prva skupina otrok je bila pri prvem svetem obhajilu leta 2020 na Tarčmunu, v letih 2021, 2022 in 2024 pa v Špetru. Potekal je s podporo in pomočjo msgr. Marina Qualizze in Boža Zuanelle. Slednji je kot tarčmunski in sovodenjski župnik imel pod okriljem dvojezični katekizem v špeterskem pastoralnim sodelovanju. Po smrti zadnjih dveh beneškoslovenskih duhovnikov, je skrb za to prevzel sam špeterski župnik Fontaine.
To soboto bo velik praznik za Beneško Slovenijo. Deset otrok, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, bo imelo prvo sveto obhajilo, in sicer pri redni nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi v Špetru. Evharistijo bodo darovali: p. Pavel Cocco, župnik Alexandre Fontaine in Giovanni Driussi. Ob spremljavi Davida Clodiga na orgle bo pel zbor vernikov, ki ob sobotah hodijo k sveti maši po slovensko. Otroci in njihovi starši bodo poskrbeli za berila in prošnje. Na prvo sveto obhajilo je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Susanne Scuderin, piše petnajstdnevnik Dom. Dvojezični verouk oziroma katekizem se je začel jeseni leta 2017. Prva skupina otrok je bila pri prvem svetem obhajilu leta 2020 na Tarčmunu, v letih 2021, 2022 in 2024 pa v Špetru. Potekal je s podporo in pomočjo msgr. Marina Qualizze in Boža Zuanelle. Slednji je kot tarčmunski in sovodenjski župnik imel pod okriljem dvojezični katekizem v špeterskem pastoralnim sodelovanju. Po smrti zadnjih dveh beneškoslovenskih duhovnikov, je skrb za to prevzel sam špeterski župnik Fontaine.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar - predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar - predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.
Slovencem po svetu in domovini
Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.
Slovencem po svetu in domovini
Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.
Slovencem po svetu in domovini
Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.
Slovencem po svetu in domovini
Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.
Slovencem po svetu in domovini
Bogato kulturno in duhovno dediščino Slovencev, ki živijo v Fairfieldu v ZDA, njihovo povezanost s slovenskimi koreninami ter prizadevanja za ohranjanje identitete skozi generacije prikazuje nov dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta »(Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu« pri Svetovnem slovenskem kongresu SSK. Projekcija bo jutri zvečer v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani. Sledil bo pogovor z dr. Dejanom Valentinčičem o nastajanju dokumentarne serije in pomenu ohranjanja slovenske dediščine po svetu. Svetovni slovenski kongres pa ta petek v dvorani Zdravniške zbornice v Ljubljani pripravlja okroglo mizo: Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Ugledni slovenski strokovnjaki iz domovine in tujine bodo razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter iskali rešitve in dobre prakse, ki bi lahko prispevale k bolj učinkovitemu in človeku prijaznemu zdravstvu. Dogodek nadaljuje dolgoletno prizadevanje Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje slovenskih zdravnikov in prenos znanja iz mednarodnega okolja v slovenski prostor.
Slovencem po svetu in domovini
Bogato kulturno in duhovno dediščino Slovencev, ki živijo v Fairfieldu v ZDA, njihovo povezanost s slovenskimi koreninami ter prizadevanja za ohranjanje identitete skozi generacije prikazuje nov dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta »(Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu« pri Svetovnem slovenskem kongresu SSK. Projekcija bo jutri zvečer v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani. Sledil bo pogovor z dr. Dejanom Valentinčičem o nastajanju dokumentarne serije in pomenu ohranjanja slovenske dediščine po svetu. Svetovni slovenski kongres pa ta petek v dvorani Zdravniške zbornice v Ljubljani pripravlja okroglo mizo: Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Ugledni slovenski strokovnjaki iz domovine in tujine bodo razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter iskali rešitve in dobre prakse, ki bi lahko prispevale k bolj učinkovitemu in človeku prijaznemu zdravstvu. Dogodek nadaljuje dolgoletno prizadevanje Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje slovenskih zdravnikov in prenos znanja iz mednarodnega okolja v slovenski prostor.
Slovencem po svetu in domovini
Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja
Slovencem po svetu in domovini
Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja
Slovencem po svetu in domovini
Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.
Slovencem po svetu in domovini
Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.
Slovencem po svetu in domovini
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.
Slovencem po svetu in domovini
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.
Slovencem po svetu in domovini
Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.
Slovencem po svetu in domovini
Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.
Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Doživetja narave
V oddaji smo orisali celotno petdnevno pot Romarjev upanja iz Ljubljane v Čenstohovo. Najprej smo v živem javljanju ujeli utrip romarske karavane, v drugem delu oddaje pa ste slišali predstavitve, pričakovanja in namene vseh devetih kolesarjev. Ob koncu je sledil še spomin na dogodke pred 30. leti, s katerimi je povezano naše romanje. O tem, kako so potekali prevozi na prizorišče srečanja s papežem Janezom Pavlom II, je spregovoril Matjaž Traven.
Spoznanje več, predsodek manj
Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.
Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.
V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.
Naš gost
Naš sogovornik je bil duhovnik, salezijanec Peter Pučnik. Njegovo življenje zaznamujejo delo z mladimi, duhovniško poslanstvo, številna srečanja z ljudmi pa tudi osebne preizkušnje bolezni, ki so njegovo vero še poglobile. Njegova življenjska zgodba nas spominja, da življenje postavlja preizkušnje, a prav preko njih človek pogosto odkrije največjo globino vere, odnosov in samega sebe.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.
Naš pogled
»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Za življenje
Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.
Sobotna iskrica
V tokratni Sobotni iskrici smo spoznali avtorici letošnje oratorijske himne z naslovom Živeti je lepo. Napisali sta jo sestri Julija in Lucija Strgar. Z nami sta delili prigode s procesa ustvarjanja besedila in melodije. V drugem delu oddaje pa so se nam pridružile štiri zgovorne dijakinje, ki bodo postale vzgojiteljice. S seboj so prinesle lutke, te so oživele in zapele.
Iz naših krajev
Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.
Duhovna misel
Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...