Slovenščina pri maši ob 50. obletnici potresa

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

4. 5. 2026
Slovenščina pri maši ob 50. obletnici potresa

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

Matjaž Merljak

VEČ ...|4. 5. 2026
Slovenščina pri maši ob 50. obletnici potresa

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Pomemben korak pri priznanju vloge slovenske skupnosti

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Pomemben korak pri priznanju vloge slovenske skupnosti

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

družbarojakijezik

Slovencem po svetu in domovini

Pomemben korak pri priznanju vloge slovenske skupnosti

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

VEČ ...|8. 6. 2026
Pomemben korak pri priznanju vloge slovenske skupnosti

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Matjaž Merljak

družbarojakijezik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Mirko Isop – in memoriam

Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.  

Mirko Isop – in memoriam

Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.  

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Mirko Isop – in memoriam

Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.  

VEČ ...|7. 6. 2026
Mirko Isop – in memoriam

Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.  

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Primopredaja na uradu

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

Primopredaja na uradu

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

družbarojakipolitika

Slovencem po svetu in domovini

Primopredaja na uradu

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

VEČ ...|5. 6. 2026
Primopredaja na uradu

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

Matjaž Merljak

družbarojakipolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nova romarska sezona na Svetih Višarjah

Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.

Nova romarska sezona na Svetih Višarjah

Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Nova romarska sezona na Svetih Višarjah

Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.

VEČ ...|4. 6. 2026
Nova romarska sezona na Svetih Višarjah

Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ohranjanje slovenstva, okrepiti stik z mladimi, več gospodarskega sodelovanja

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Ohranjanje slovenstva, okrepiti stik z mladimi, več gospodarskega sodelovanja

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Ohranjanje slovenstva, okrepiti stik z mladimi, več gospodarskega sodelovanja

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

VEČ ...|3. 6. 2026
Ohranjanje slovenstva, okrepiti stik z mladimi, več gospodarskega sodelovanja

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ljudje si želijo politično soodločati

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

Ljudje si želijo politično soodločati

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Ljudje si želijo politično soodločati

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

VEČ ...|2. 6. 2026
Ljudje si želijo politično soodločati

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zadnje slovo od Mirka Isopa

V Škocjanu na avstrijskem Koroškem so v tem popoldnevu na zadnjo pot pospremili župnika Mirka Isopa. Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Nemčiji, posvečen je bil leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Ko ga je takratni škof poslal v Škocjan ob Klopinjskem jezeru, so nekateri nemško govoreči domačini proti temu zbirali podpise. A Mirko Isop je, kot je povedal v oddaji Naš gost, ubral srednjo pot ... po 20-ih letih službovanja je od občine prejel zlati prstan za sožitje. Pokojni Mirko Isop je bil tudi reden romar k Mariji Pomagaj na Brezje, še posebej po težki bolezni leta 2009. Tam je daroval tudi svojo zlato mašo leta 2018.

Zadnje slovo od Mirka Isopa

V Škocjanu na avstrijskem Koroškem so v tem popoldnevu na zadnjo pot pospremili župnika Mirka Isopa. Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Nemčiji, posvečen je bil leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Ko ga je takratni škof poslal v Škocjan ob Klopinjskem jezeru, so nekateri nemško govoreči domačini proti temu zbirali podpise. A Mirko Isop je, kot je povedal v oddaji Naš gost, ubral srednjo pot ... po 20-ih letih službovanja je od občine prejel zlati prstan za sožitje. Pokojni Mirko Isop je bil tudi reden romar k Mariji Pomagaj na Brezje, še posebej po težki bolezni leta 2009. Tam je daroval tudi svojo zlato mašo leta 2018.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Zadnje slovo od Mirka Isopa

V Škocjanu na avstrijskem Koroškem so v tem popoldnevu na zadnjo pot pospremili župnika Mirka Isopa. Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Nemčiji, posvečen je bil leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Ko ga je takratni škof poslal v Škocjan ob Klopinjskem jezeru, so nekateri nemško govoreči domačini proti temu zbirali podpise. A Mirko Isop je, kot je povedal v oddaji Naš gost, ubral srednjo pot ... po 20-ih letih službovanja je od občine prejel zlati prstan za sožitje. Pokojni Mirko Isop je bil tudi reden romar k Mariji Pomagaj na Brezje, še posebej po težki bolezni leta 2009. Tam je daroval tudi svojo zlato mašo leta 2018.

VEČ ...|1. 6. 2026
Zadnje slovo od Mirka Isopa

V Škocjanu na avstrijskem Koroškem so v tem popoldnevu na zadnjo pot pospremili župnika Mirka Isopa. Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Nemčiji, posvečen je bil leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Ko ga je takratni škof poslal v Škocjan ob Klopinjskem jezeru, so nekateri nemško govoreči domačini proti temu zbirali podpise. A Mirko Isop je, kot je povedal v oddaji Naš gost, ubral srednjo pot ... po 20-ih letih službovanja je od občine prejel zlati prstan za sožitje. Pokojni Mirko Isop je bil tudi reden romar k Mariji Pomagaj na Brezje, še posebej po težki bolezni leta 2009. Tam je daroval tudi svojo zlato mašo leta 2018.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Švedska, Argentina, Kanada

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].

Švedska, Argentina, Kanada

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

Švedska, Argentina, Kanada

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].

VEČ ...|31. 5. 2026
Švedska, Argentina, Kanada

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Pod zvezdnim nebom z Nejcem Ucmanom

V pogovoru o opazovanju in fotografiranju vesolja se nam je pridružil tokratni gost, amaterski astronom Nejc Ucman. Luna, planeti ali skrivnostne globine vesolja? Ali pa kometi in utrinki – avgusta namreč prihajajo znameniti Perzeidi. Kako in kje opazovati Sončev mrk - doma ali v Španiji?

Pod zvezdnim nebom z Nejcem Ucmanom

V pogovoru o opazovanju in fotografiranju vesolja se nam je pridružil tokratni gost, amaterski astronom Nejc Ucman. Luna, planeti ali skrivnostne globine vesolja? Ali pa kometi in utrinki – avgusta namreč prihajajo znameniti Perzeidi. Kako in kje opazovati Sončev mrk - doma ali v Španiji?

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeastrofotografijaSončev mrkPerzeidi

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec

komentardružbapapež

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ... |
Zakaj (ne) odpustiti?

Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Uvodoma smo se ustavili pri razmisleku o odpuščanju. Zakaj se včasih tako težko odpovemo starim zameram in s čim nas te hranijo? Kako konkretno začeti proces odpuščanja? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji, ki jih za p. Gostečnika lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Zakaj (ne) odpustiti?

Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Uvodoma smo se ustavili pri razmisleku o odpuščanju. Zakaj se včasih tako težko odpovemo starim zameram in s čim nas te hranijo? Kako konkretno začeti proces odpuščanja? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji, ki jih za p. Gostečnika lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

odnosiodpuščanjespravavzgojaduhovnost

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Sol in luč

VEČ ... |
Phil Bosmans: Vsako srce potrebuje dom

Živiš samo en dan. Danes! / Še je upanje! / Ni življenja brez svetlobe! To so le trije naslovi lahkotnih, a globokih duhovnih razmišljanj avtorja Phila Bosmansa, priljubljenega duhovnega pisatelja, redovnika, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Pet smo jih izbrali iz njegove knjige z naslovom Vsako srce potrebuje dom, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Phil Bosmans: Vsako srce potrebuje dom

Živiš samo en dan. Danes! / Še je upanje! / Ni življenja brez svetlobe! To so le trije naslovi lahkotnih, a globokih duhovnih razmišljanj avtorja Phila Bosmansa, priljubljenega duhovnega pisatelja, redovnika, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Pet smo jih izbrali iz njegove knjige z naslovom Vsako srce potrebuje dom, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Koncert Patricije Avšič

V oddaji o kulturi lahko poslušate pogovor s 17-letno violinistko Patricijo Avšič, ki bo imela v četrtek in petek  (11. in 12. junija) koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopila bo ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije z legendarno Stradivarijevo violino. 

Koncert Patricije Avšič

V oddaji o kulturi lahko poslušate pogovor s 17-letno violinistko Patricijo Avšič, ki bo imela v četrtek in petek  (11. in 12. junija) koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopila bo ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije z legendarno Stradivarijevo violino. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaPatricija AvšičStradivarijeva violina Figueroa

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec

komentardružbapapež

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 9. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče