Bogata tri leta Zveze slovenske katoliške prosvete

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers’ Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar. 

14. 4. 2026
Bogata tri leta Zveze slovenske katoliške prosvete

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers’ Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|14. 4. 2026
Bogata tri leta Zveze slovenske katoliške prosvete

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers’ Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

VEČ ...|17. 5. 2026
Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

VEČ ...|15. 5. 2026
Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

VEČ ...|14. 5. 2026
100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

VEČ ...|13. 5. 2026
90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

VEČ ...|12. 5. 2026
Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Gorica in Trst

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Gorica in Trst

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Gorica in Trst

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

VEČ ...|11. 5. 2026
Gorica in Trst

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
175-letnica Mohorjeve družbe

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila pred 175-imi leti. Javno sta ustanovitev Mohorjeve družbe 27. julija 1851 razglasila škofovski kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič  ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati literaturo v slovenščini.  O zgodovini, sedanjem trenutku, načrtih in izzivih je razmišljal direktor Mohorjeve Celovec, dr. Karel Hren. Predvajali smo posnetke z letošnjega Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je potekalo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem in ga je Dom pripravil skupaj s Katoliško akcijo iz Celovca. 

175-letnica Mohorjeve družbe

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila pred 175-imi leti. Javno sta ustanovitev Mohorjeve družbe 27. julija 1851 razglasila škofovski kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič  ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati literaturo v slovenščini.  O zgodovini, sedanjem trenutku, načrtih in izzivih je razmišljal direktor Mohorjeve Celovec, dr. Karel Hren. Predvajali smo posnetke z letošnjega Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je potekalo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem in ga je Dom pripravil skupaj s Katoliško akcijo iz Celovca. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

175-letnica Mohorjeve družbe

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila pred 175-imi leti. Javno sta ustanovitev Mohorjeve družbe 27. julija 1851 razglasila škofovski kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič  ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati literaturo v slovenščini.  O zgodovini, sedanjem trenutku, načrtih in izzivih je razmišljal direktor Mohorjeve Celovec, dr. Karel Hren. Predvajali smo posnetke z letošnjega Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je potekalo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem in ga je Dom pripravil skupaj s Katoliško akcijo iz Celovca. 

VEČ ...|10. 5. 2026
175-letnica Mohorjeve družbe

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila pred 175-imi leti. Javno sta ustanovitev Mohorjeve družbe 27. julija 1851 razglasila škofovski kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič  ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati literaturo v slovenščini.  O zgodovini, sedanjem trenutku, načrtih in izzivih je razmišljal direktor Mohorjeve Celovec, dr. Karel Hren. Predvajali smo posnetke z letošnjega Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je potekalo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem in ga je Dom pripravil skupaj s Katoliško akcijo iz Celovca. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Cantate bo tokrat na Stari Gori

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

Cantate bo tokrat na Stari Gori

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Cantate bo tokrat na Stari Gori

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

VEČ ...|8. 5. 2026
Cantate bo tokrat na Stari Gori

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Marjan Bunič

jezikpravila

Pogovor o

VEČ ... |
Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ... |
Se vodja rodi ali postane? Razumevanje vodenja danes

Ali se vodja rodi – ali to postane? Kako razumemo vodenje v Sloveniji in zakaj je to veščina, ki jo je treba razvijati, negovati in vanjo vlagati? Tokrat smo odprli vprašanja vodenja v različnih okoljih:  v formalnih organizacijah, prostovoljnih društvih in v vsakdanjem življenju (doma oziroma v družini). Z nami je bil profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janez Stare.

Se vodja rodi ali postane? Razumevanje vodenja danes

Ali se vodja rodi – ali to postane? Kako razumemo vodenje v Sloveniji in zakaj je to veščina, ki jo je treba razvijati, negovati in vanjo vlagati? Tokrat smo odprli vprašanja vodenja v različnih okoljih:  v formalnih organizacijah, prostovoljnih društvih in v vsakdanjem življenju (doma oziroma v družini). Z nami je bil profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janez Stare.

Blaž Lesnik

vodenjesvetovanjeodnosiorganizacija

Naš pogled

VEČ ... |
Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Ritem srca

Do Ritma srca je le še 9 dni, priprave so v polnem zamahu …

Mirjam Judež

komentardružbaglasbamladi

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar

komentardružbaspomin

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceaco jerantbogati ubožec

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Dan muzejev, Festival ljubiteljske kulture in praznik harmonike v Velenju

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

Dan muzejev, Festival ljubiteljske kulture in praznik harmonike v Velenju

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

Jože Bartolj

kulturamednarodni dan muzejevfestival ljubiteljske kultureskupinsko igranje harmonikeRobert Goter

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Očitno sem še vedno domobranec

Urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal v tokratnem komentarju razmišlja o predlogu zakona za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč ter o vprašanju pietete, spomina in sprave v slovenski družbi. Sprašuje se, zakaj tudi 80 let po vojni pokop mrtvih ostaja ideološko vprašanje, ter opozarja na pomen civilizacijskega minimuma – pravice do groba, imena in dostojnega spomina.

Martin Nahtigal: Očitno sem še vedno domobranec

Urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal v tokratnem komentarju razmišlja o predlogu zakona za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč ter o vprašanju pietete, spomina in sprave v slovenski družbi. Sprašuje se, zakaj tudi 80 let po vojni pokop mrtvih ostaja ideološko vprašanje, ter opozarja na pomen civilizacijskega minimuma – pravice do groba, imena in dostojnega spomina.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Marjan Bunič

jezikpravila