Na mladih svet stoji

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

1. 4. 2026
Na mladih svet stoji

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

Matjaž Merljak

VEČ ...|1. 4. 2026
Na mladih svet stoji

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Msgr. Qualizza živi med Beneškimi Slovenci

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

Msgr. Qualizza živi med Beneškimi Slovenci

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

Msgr. Qualizza živi med Beneškimi Slovenci

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

VEČ ...|20. 5. 2026
Msgr. Qualizza živi med Beneškimi Slovenci

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Povezovanje mladih z obeh strani Nadiže

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Povezovanje mladih z obeh strani Nadiže

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

družbarojakikulturašport

Slovencem po svetu in domovini

Povezovanje mladih z obeh strani Nadiže

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

VEČ ...|19. 5. 2026
Povezovanje mladih z obeh strani Nadiže

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturašport

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
DSI vabi v Trst, KKZ v Celovec in Pliberk

Društvo slovenskih izobražencev DSI iz Trsta je nocojšnje srečanje naslovilo Park miru na Opčinah. Po ogledu filma Marka Sosiča z naslovom Strel v tišino bodo v pogovoru sodelovali Marija Brecelj, Štefan Čok, Dušan Kalc, Emil Petaros in Fulvia Premolin. Prireditev bo danes ob 20h v Peterlinovi dvorani v Trstu. V tem tednu si boste dvakrat lahko ogledali literarno-glasbeno prireditev Srečko in jaz pod režisersko taktirko Aleksandra Tolmaierja, v kateri poezijo Srečka Kosovela ob 100. obletnici smrti v recitalu predstavlja Janko Krištof. Jutri ob 19.30 bo nastopil v iKultu v Celovcu, v sredo ob isti uri pa v Kulturnem domu v Pliberku. Srečko in jaz ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo dekana Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo. Da pesnikove besede zvenijo še močneje, je večer obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju recitatorja spremlja Ana Tijssen, ki s skrbno izbranimi melodijami dopolnjuje pesnikovo duhovno krajino. Vabi Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca.

DSI vabi v Trst, KKZ v Celovec in Pliberk

Društvo slovenskih izobražencev DSI iz Trsta je nocojšnje srečanje naslovilo Park miru na Opčinah. Po ogledu filma Marka Sosiča z naslovom Strel v tišino bodo v pogovoru sodelovali Marija Brecelj, Štefan Čok, Dušan Kalc, Emil Petaros in Fulvia Premolin. Prireditev bo danes ob 20h v Peterlinovi dvorani v Trstu. V tem tednu si boste dvakrat lahko ogledali literarno-glasbeno prireditev Srečko in jaz pod režisersko taktirko Aleksandra Tolmaierja, v kateri poezijo Srečka Kosovela ob 100. obletnici smrti v recitalu predstavlja Janko Krištof. Jutri ob 19.30 bo nastopil v iKultu v Celovcu, v sredo ob isti uri pa v Kulturnem domu v Pliberku. Srečko in jaz ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo dekana Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo. Da pesnikove besede zvenijo še močneje, je večer obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju recitatorja spremlja Ana Tijssen, ki s skrbno izbranimi melodijami dopolnjuje pesnikovo duhovno krajino. Vabi Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

DSI vabi v Trst, KKZ v Celovec in Pliberk

Društvo slovenskih izobražencev DSI iz Trsta je nocojšnje srečanje naslovilo Park miru na Opčinah. Po ogledu filma Marka Sosiča z naslovom Strel v tišino bodo v pogovoru sodelovali Marija Brecelj, Štefan Čok, Dušan Kalc, Emil Petaros in Fulvia Premolin. Prireditev bo danes ob 20h v Peterlinovi dvorani v Trstu. V tem tednu si boste dvakrat lahko ogledali literarno-glasbeno prireditev Srečko in jaz pod režisersko taktirko Aleksandra Tolmaierja, v kateri poezijo Srečka Kosovela ob 100. obletnici smrti v recitalu predstavlja Janko Krištof. Jutri ob 19.30 bo nastopil v iKultu v Celovcu, v sredo ob isti uri pa v Kulturnem domu v Pliberku. Srečko in jaz ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo dekana Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo. Da pesnikove besede zvenijo še močneje, je večer obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju recitatorja spremlja Ana Tijssen, ki s skrbno izbranimi melodijami dopolnjuje pesnikovo duhovno krajino. Vabi Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca.

VEČ ...|18. 5. 2026
DSI vabi v Trst, KKZ v Celovec in Pliberk

Društvo slovenskih izobražencev DSI iz Trsta je nocojšnje srečanje naslovilo Park miru na Opčinah. Po ogledu filma Marka Sosiča z naslovom Strel v tišino bodo v pogovoru sodelovali Marija Brecelj, Štefan Čok, Dušan Kalc, Emil Petaros in Fulvia Premolin. Prireditev bo danes ob 20h v Peterlinovi dvorani v Trstu. V tem tednu si boste dvakrat lahko ogledali literarno-glasbeno prireditev Srečko in jaz pod režisersko taktirko Aleksandra Tolmaierja, v kateri poezijo Srečka Kosovela ob 100. obletnici smrti v recitalu predstavlja Janko Krištof. Jutri ob 19.30 bo nastopil v iKultu v Celovcu, v sredo ob isti uri pa v Kulturnem domu v Pliberku. Srečko in jaz ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo dekana Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo. Da pesnikove besede zvenijo še močneje, je večer obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju recitatorja spremlja Ana Tijssen, ki s skrbno izbranimi melodijami dopolnjuje pesnikovo duhovno krajino. Vabi Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

VEČ ...|17. 5. 2026
Romanji v Habsterick in Lujan

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos  mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

VEČ ...|15. 5. 2026
Svetogorska Marija že 90 let romarica v Lujan

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

VEČ ...|14. 5. 2026
100-letnica cerkvenega tednika Nedelja

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

VEČ ...|13. 5. 2026
90-ič poromali k Mariji Pomagaj

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

VEČ ...|12. 5. 2026
Materinski dan in Marija Pomagaj

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Verica Trstenjak o pravni državi, sodstvu in vrednotah

V oddaji je bila gostja dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišče Evropske unije. Spregovorila je o pravni državi, sodstvu, vrednotah, šolstvu ter javnem in zasebnem zdravstvu – tudi s primerjavami s tujino. Dotaknili smo se tudi korupcije, odgovornosti in kulture odstopov ter primerov dobrih praks. 

Dr. Verica Trstenjak o pravni državi, sodstvu in vrednotah

V oddaji je bila gostja dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišče Evropske unije. Spregovorila je o pravni državi, sodstvu, vrednotah, šolstvu ter javnem in zasebnem zdravstvu – tudi s primerjavami s tujino. Dotaknili smo se tudi korupcije, odgovornosti in kulture odstopov ter primerov dobrih praks. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Naš pogled

VEČ ... |
Zapuščina sv. papeža Janeza Pavla II.

V rubriki je Marjana Debevec delila svoje spomine na obisk sv. papeža Pavla II. v Sloveniji pred 30. leti, ko je bila del skupine plesalcev na srečanju z mladimi v Postojni. Spregovorila pa je tudi o tem, v čem jo danes poljski papež navdihuje.

Zapuščina sv. papeža Janeza Pavla II.

V rubriki je Marjana Debevec delila svoje spomine na obisk sv. papeža Pavla II. v Sloveniji pred 30. leti, ko je bila del skupine plesalcev na srečanju z mladimi v Postojni. Spregovorila pa je tudi o tem, v čem jo danes poljski papež navdihuje.

Marjana Debevec

komentarpapež

Srečanja

VEČ ... |
Iztrgan iz suženjstva odvisnosti je Goran postal kristjan, mož in oče

Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa. 

Iztrgan iz suženjstva odvisnosti je Goran postal kristjan, mož in oče

Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa. 

S. Meta Potočnik

spreobrnjenjekomunaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ... |
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Jože Bartolj

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Za življenje

VEČ ... |
Matic Vidic, vzgoja za življenje

Logoterapevt in diakon Matic Vidic je govoril o tem, kako kar najbolje opremiti otroke za samostojno življenjsko pot. 

Matic Vidic, vzgoja za življenje

Logoterapevt in diakon Matic Vidic je govoril o tem, kako kar najbolje opremiti otroke za samostojno življenjsko pot. 

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
20. dan šmarnic: Volk iz Gubbia

Frančišek je vedel, da lahko ljudje in živali živijo v miru. To je dokazal ljudem v mestu Gubbio, ko je ukrotil divjega volka. 

20. dan šmarnic: Volk iz Gubbia

Frančišek je vedel, da lahko ljudje in živali živijo v miru. To je dokazal ljudem v mestu Gubbio, ko je ukrotil divjega volka. 

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Otok

VEČ ... |
Banket

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Klarise Jovanovič iz njene zbirke Banket.

Banket

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Klarise Jovanovič iz njene zbirke Banket.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ... |
zdravnica Marija Koren in študentka Klara Čajko

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

zdravnica Marija Koren in študentka Klara Čajko

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič Jure Sešek Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 20. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, pela je Francka Šenk, na orglah Marjeta Anderle.

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 20. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, pela je Francka Šenk, na orglah Marjeta Anderle.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa