Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, bomo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, bomo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na mali šmaren, praznik Marijinega rojstva, bomo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek, ki se je odvil minulo nedeljo v cerkvi sv. Volbenga v Zelšah. Koncert napevov o Mariji je pripravila in izvedla Ljoba Jenče, raziskovalka in poustvarjalka slovenskega ljudskega izročila, ob spremljavi Izidorja Erazma Grafenauerja na kitari.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na mali šmaren, praznik Marijinega rojstva, bomo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek, ki se je odvil minulo nedeljo v cerkvi sv. Volbenga v Zelšah. Koncert napevov o Mariji je pripravila in izvedla Ljoba Jenče, raziskovalka in poustvarjalka slovenskega ljudskega izročila, ob spremljavi Izidorja Erazma Grafenauerja na kitari.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vstopili smo v novo šolsko leto, zato bomo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Mednje sodi tudi Nika Kuzma, vodja mladinske skupine pri Folklorni skupini Dragatuš. V oddaji bomo poleg belokranjskih napevov in viž predvajali tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vstopili smo v novo šolsko leto, zato bomo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Mednje sodi tudi Nika Kuzma, vodja mladinske skupine pri Folklorni skupini Dragatuš. V oddaji bomo poleg belokranjskih napevov in viž predvajali tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 27. srečanja pevcev in godcev. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 27. srečanja pevcev in godcev. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenija 17. avgusta obeležuje dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.
Ob tej priložnosti bomo oddajo o ljudski glasbi obeležili s pesmimi in vižami iz Prekmurja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenija 17. avgusta obeležuje dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.
Ob tej priložnosti bomo oddajo o ljudski glasbi obeležili s pesmimi in vižami iz Prekmurja.
Pevci zapojte, godci zagodte
24. julija je Turistično društvo Bohinj v izvedbi Folklorne skupine KD Bohinj in s pomočjo nekaterih članov KUD Triglav Srednja vas v Bohinju pod lipo v Srednji vasi oživilo Vasovanje, eno najlepših bohinjskih ljudskih zgodb spleteno iz ljudskih pesmi, domačega narečja, humorja in ljubezenskih prigod. V igri je združilo moči okoli 30 nastopajočih, povečini mladih, ki so z zagnanostjo in strastjo sodelovali na dogodku, ki povezuje krajane, prinaša veselje v njihovo skupnost in s katerim ohranjajo lokalno kulturno dediščino. Odlomke z igre Vasovanje prinaša oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
24. julija je Turistično društvo Bohinj v izvedbi Folklorne skupine KD Bohinj in s pomočjo nekaterih članov KUD Triglav Srednja vas v Bohinju pod lipo v Srednji vasi oživilo Vasovanje, eno najlepših bohinjskih ljudskih zgodb spleteno iz ljudskih pesmi, domačega narečja, humorja in ljubezenskih prigod. V igri je združilo moči okoli 30 nastopajočih, povečini mladih, ki so z zagnanostjo in strastjo sodelovali na dogodku, ki povezuje krajane, prinaša veselje v njihovo skupnost in s katerim ohranjajo lokalno kulturno dediščino. Odlomke z igre Vasovanje prinaša oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Godci Kulturnega društva Mandrač Koper, Veronika Lavrič z Vidma na Dolenjskem, Tadej Murkovič iz Bodislavcev, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Tamburaška skupina Borovnica, godci izpod Tinja, Škorci iz Podlehnika in Maroltovski godci iz Ljubljane bodo oblikovali godčevsko obarvano oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Godci Kulturnega društva Mandrač Koper, Veronika Lavrič z Vidma na Dolenjskem, Tadej Murkovič iz Bodislavcev, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Tamburaška skupina Borovnica, godci izpod Tinja, Škorci iz Podlehnika in Maroltovski godci iz Ljubljane bodo oblikovali godčevsko obarvano oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na predvečer državnega praznika je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr’ Laškarju, v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 19. večer slovenskega ljudskega izročila. Oblikovali so ga družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in Borovniški pevci Fantje z vasi. Odlomke s prireditve prinaša oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na predvečer državnega praznika je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr’ Laškarju, v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 19. večer slovenskega ljudskega izročila. Oblikovali so ga družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in Borovniški pevci Fantje z vasi. Odlomke s prireditve prinaša oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Slovencem po svetu in domovini
Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.
Naš gost
Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.
Duhovna misel
Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...
Naš pogled
Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...
Pogovor o
Kljub solidni gospodarski rasti se slovensko gospodarstvo sooča z vse več izzivi: od visokih stroškov energije in pomanjkanja konkurenčnosti do negotovih razmer na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica Slovenije od nove vlade pričakuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in bolj spodbudno poslovno okolje. Kako zdrava je trenutna rast in kaj pomeni za slovenska podjetja okrevanje Nemčije? Kako nanje vplivajo trgovinske napetosti, dražji energenti in vse močnejša konkurenca s Kitajske? O tem in o razvojnih priložnostih Slovenije do leta 2035 smo govorili z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
Tokrat smo odprli prostor za električno mobilnost - s prednostmi in slabostmi. Kako je s polnjenjem električnih avtomobilov, če živite v bloku, koliko kilometrov v resnici prevozijo sodobna električna vozila, kaj se zgodi z baterijo po desetih letih in ali je vožnja na elektriko danes res cenejša od vožnje na gorivo? Z nami je bil predsednik društva Emobility Primož Lemež.
Duhovna misel
Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...