Marija, naša priprošnjica

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, bomo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

 

11. 8. 2026
Marija, naša priprošnjica

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, bomo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

 

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|11. 8. 2026
Marija, naša priprošnjica

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, bomo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek

Na mali šmaren, praznik Marijinega rojstva, bomo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek, ki se je odvil minulo nedeljo v cerkvi sv. Volbenga v Zelšah. Koncert napevov o Mariji je pripravila in izvedla Ljoba Jenče, raziskovalka in poustvarjalka slovenskega ljudskega izročila, ob spremljavi Izidorja Erazma Grafenauerja na kitari.

Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek

Na mali šmaren, praznik Marijinega rojstva, bomo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek, ki se je odvil minulo nedeljo v cerkvi sv. Volbenga v Zelšah. Koncert napevov o Mariji je pripravila in izvedla Ljoba Jenče, raziskovalka in poustvarjalka slovenskega ljudskega izročila, ob spremljavi Izidorja Erazma Grafenauerja na kitari.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek

Na mali šmaren, praznik Marijinega rojstva, bomo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek, ki se je odvil minulo nedeljo v cerkvi sv. Volbenga v Zelšah. Koncert napevov o Mariji je pripravila in izvedla Ljoba Jenče, raziskovalka in poustvarjalka slovenskega ljudskega izročila, ob spremljavi Izidorja Erazma Grafenauerja na kitari.

VEČ ...|8. 9. 2026
Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek

Na mali šmaren, praznik Marijinega rojstva, bomo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta Marija v slovenski ljudski pesmi od srednjega v novi vek, ki se je odvil minulo nedeljo v cerkvi sv. Volbenga v Zelšah. Koncert napevov o Mariji je pripravila in izvedla Ljoba Jenče, raziskovalka in poustvarjalka slovenskega ljudskega izročila, ob spremljavi Izidorja Erazma Grafenauerja na kitari.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Lepa Anka, kolo vodi

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato bomo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodi tudi Nika Kuzma, vodja mladinske skupine pri Folklorni skupini Dragatuš. V oddaji bomo poleg belokranjskih napevov in viž predvajali tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

 

Lepa Anka, kolo vodi

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato bomo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodi tudi Nika Kuzma, vodja mladinske skupine pri Folklorni skupini Dragatuš. V oddaji bomo poleg belokranjskih napevov in viž predvajali tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Lepa Anka, kolo vodi

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato bomo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodi tudi Nika Kuzma, vodja mladinske skupine pri Folklorni skupini Dragatuš. V oddaji bomo poleg belokranjskih napevov in viž predvajali tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

 

VEČ ...|1. 9. 2026
Lepa Anka, kolo vodi

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato bomo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodi tudi Nika Kuzma, vodja mladinske skupine pri Folklorni skupini Dragatuš. V oddaji bomo poleg belokranjskih napevov in viž predvajali tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Ti pa Jezus daj, daj nam sveti raj, tam pri Bogu vekomaj

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 27. srečanja pevcev in godcev. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega.

Ti pa Jezus daj, daj nam sveti raj, tam pri Bogu vekomaj

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 27. srečanja pevcev in godcev. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ti pa Jezus daj, daj nam sveti raj, tam pri Bogu vekomaj

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 27. srečanja pevcev in godcev. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega.

VEČ ...|25. 8. 2026
Ti pa Jezus daj, daj nam sveti raj, tam pri Bogu vekomaj

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 27. srečanja pevcev in godcev. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Marko skače po zeleni trati

Slovenija 17. avgusta obeležuje dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.

Ob tej priložnosti bomo oddajo o ljudski glasbi obeležili s pesmimi in vižami iz Prekmurja.

 

Marko skače po zeleni trati

Slovenija 17. avgusta obeležuje dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.

Ob tej priložnosti bomo oddajo o ljudski glasbi obeležili s pesmimi in vižami iz Prekmurja.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marko skače po zeleni trati

Slovenija 17. avgusta obeležuje dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.

Ob tej priložnosti bomo oddajo o ljudski glasbi obeležili s pesmimi in vižami iz Prekmurja.

 

VEČ ...|18. 8. 2026
Marko skače po zeleni trati

Slovenija 17. avgusta obeležuje dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.

Ob tej priložnosti bomo oddajo o ljudski glasbi obeležili s pesmimi in vižami iz Prekmurja.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Vasovanje

24. julija je Turistično društvo Bohinj v izvedbi Folklorne skupine KD Bohinj in s pomočjo nekaterih članov KUD Triglav Srednja vas v Bohinju pod lipo v Srednji vasi oživilo Vasovanje, eno najlepših bohinjskih ljudskih zgodb spleteno iz ljudskih pesmi, domačega narečja, humorja in ljubezenskih prigod. V igri je združilo moči okoli 30 nastopajočih, povečini mladih, ki so z zagnanostjo in strastjo sodelovali na dogodku, ki povezuje krajane, prinaša veselje v njihovo skupnost in s katerim ohranjajo lokalno kulturno dediščino. Odlomke z igre Vasovanje prinaša oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Vasovanje

24. julija je Turistično društvo Bohinj v izvedbi Folklorne skupine KD Bohinj in s pomočjo nekaterih članov KUD Triglav Srednja vas v Bohinju pod lipo v Srednji vasi oživilo Vasovanje, eno najlepših bohinjskih ljudskih zgodb spleteno iz ljudskih pesmi, domačega narečja, humorja in ljubezenskih prigod. V igri je združilo moči okoli 30 nastopajočih, povečini mladih, ki so z zagnanostjo in strastjo sodelovali na dogodku, ki povezuje krajane, prinaša veselje v njihovo skupnost in s katerim ohranjajo lokalno kulturno dediščino. Odlomke z igre Vasovanje prinaša oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Vasovanje

24. julija je Turistično društvo Bohinj v izvedbi Folklorne skupine KD Bohinj in s pomočjo nekaterih članov KUD Triglav Srednja vas v Bohinju pod lipo v Srednji vasi oživilo Vasovanje, eno najlepših bohinjskih ljudskih zgodb spleteno iz ljudskih pesmi, domačega narečja, humorja in ljubezenskih prigod. V igri je združilo moči okoli 30 nastopajočih, povečini mladih, ki so z zagnanostjo in strastjo sodelovali na dogodku, ki povezuje krajane, prinaša veselje v njihovo skupnost in s katerim ohranjajo lokalno kulturno dediščino. Odlomke z igre Vasovanje prinaša oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|4. 8. 2026
Vasovanje

24. julija je Turistično društvo Bohinj v izvedbi Folklorne skupine KD Bohinj in s pomočjo nekaterih članov KUD Triglav Srednja vas v Bohinju pod lipo v Srednji vasi oživilo Vasovanje, eno najlepših bohinjskih ljudskih zgodb spleteno iz ljudskih pesmi, domačega narečja, humorja in ljubezenskih prigod. V igri je združilo moči okoli 30 nastopajočih, povečini mladih, ki so z zagnanostjo in strastjo sodelovali na dogodku, ki povezuje krajane, prinaša veselje v njihovo skupnost in s katerim ohranjajo lokalno kulturno dediščino. Odlomke z igre Vasovanje prinaša oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Veselo na ples

Godci Kulturnega društva Mandrač Koper, Veronika Lavrič z Vidma na Dolenjskem, Tadej Murkovič iz Bodislavcev, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Tamburaška skupina Borovnica, godci izpod Tinja, Škorci iz Podlehnika in Maroltovski godci iz Ljubljane bodo oblikovali godčevsko obarvano oddajo o ljudski glasbi.

Veselo na ples

Godci Kulturnega društva Mandrač Koper, Veronika Lavrič z Vidma na Dolenjskem, Tadej Murkovič iz Bodislavcev, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Tamburaška skupina Borovnica, godci izpod Tinja, Škorci iz Podlehnika in Maroltovski godci iz Ljubljane bodo oblikovali godčevsko obarvano oddajo o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Veselo na ples

Godci Kulturnega društva Mandrač Koper, Veronika Lavrič z Vidma na Dolenjskem, Tadej Murkovič iz Bodislavcev, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Tamburaška skupina Borovnica, godci izpod Tinja, Škorci iz Podlehnika in Maroltovski godci iz Ljubljane bodo oblikovali godčevsko obarvano oddajo o ljudski glasbi.

VEČ ...|28. 7. 2026
Veselo na ples

Godci Kulturnega društva Mandrač Koper, Veronika Lavrič z Vidma na Dolenjskem, Tadej Murkovič iz Bodislavcev, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Tamburaška skupina Borovnica, godci izpod Tinja, Škorci iz Podlehnika in Maroltovski godci iz Ljubljane bodo oblikovali godčevsko obarvano oddajo o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Večer ljudskega izročila v Zabočevem

Na predvečer državnega praznika je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr’ Laškarju, v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 19. večer slovenskega ljudskega izročila. Oblikovali so ga družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in Borovniški pevci Fantje z vasi. Odlomke s prireditve prinaša oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

Večer ljudskega izročila v Zabočevem

Na predvečer državnega praznika je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr’ Laškarju, v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 19. večer slovenskega ljudskega izročila. Oblikovali so ga družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in Borovniški pevci Fantje z vasi. Odlomke s prireditve prinaša oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Večer ljudskega izročila v Zabočevem

Na predvečer državnega praznika je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr’ Laškarju, v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 19. večer slovenskega ljudskega izročila. Oblikovali so ga družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in Borovniški pevci Fantje z vasi. Odlomke s prireditve prinaša oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

VEČ ...|21. 7. 2026
Večer ljudskega izročila v Zabočevem

Na predvečer državnega praznika je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr’ Laškarju, v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 19. večer slovenskega ljudskega izročila. Oblikovali so ga družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in Borovniški pevci Fantje z vasi. Odlomke s prireditve prinaša oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kako zagotoviti delovna mesta in dvojezične učitelje?

Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.

Kako zagotoviti delovna mesta in dvojezične učitelje?

Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.

Matjaž Merljak

družbarojakimladiporabje

Naš gost

VEČ ... |
Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Matjaž Merljak

spominživljenjezamejstvorojaki

Duhovna misel

VEČ ... |
Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Tadej Sadar

duhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
Pogovoriti se moramo o smrti. In Življenju.

Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...

Pogovoriti se moramo o smrti. In Življenju.

Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...

Damijana Medved

komentar

Pogovor o

VEČ ... |
Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc

Kljub solidni gospodarski rasti se slovensko gospodarstvo sooča z vse več izzivi: od visokih stroškov energije in pomanjkanja konkurenčnosti do negotovih razmer na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica Slovenije od nove vlade pričakuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in bolj spodbudno poslovno okolje. Kako zdrava je trenutna rast in kaj pomeni za slovenska podjetja okrevanje Nemčije? Kako nanje vplivajo trgovinske napetosti, dražji energenti in vse močnejša konkurenca s Kitajske? O tem in o razvojnih priložnostih Slovenije do leta 2035 smo govorili z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc

Kljub solidni gospodarski rasti se slovensko gospodarstvo sooča z vse več izzivi: od visokih stroškov energije in pomanjkanja konkurenčnosti do negotovih razmer na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica Slovenije od nove vlade pričakuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in bolj spodbudno poslovno okolje. Kako zdrava je trenutna rast in kaj pomeni za slovenska podjetja okrevanje Nemčije? Kako nanje vplivajo trgovinske napetosti, dražji energenti in vse močnejša konkurenca s Kitajske? O tem in o razvojnih priložnostih Slovenije do leta 2035 smo govorili z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem.

Alen Salihović

politikaživljenje

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ... |
Električni avto: miti, stroški in polnjenje brez domače vtičnice

Tokrat smo odprli prostor za električno mobilnost - s prednostmi in slabostmi. Kako je s polnjenjem električnih avtomobilov, če živite v bloku, koliko kilometrov v resnici prevozijo sodobna električna vozila, kaj se zgodi z baterijo po desetih letih in ali je vožnja na elektriko danes res cenejša od vožnje na gorivo? Z nami je bil predsednik društva Emobility Primož Lemež.

Električni avto: miti, stroški in polnjenje brez domače vtičnice

Tokrat smo odprli prostor za električno mobilnost - s prednostmi in slabostmi. Kako je s polnjenjem električnih avtomobilov, če živite v bloku, koliko kilometrov v resnici prevozijo sodobna električna vozila, kaj se zgodi z baterijo po desetih letih in ali je vožnja na elektriko danes res cenejša od vožnje na gorivo? Z nami je bil predsednik društva Emobility Primož Lemež.

Blaž Lesnik

električni avtobaterijee mobilnostsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Ples duš

Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Svetli del

Molitev je vodil Peter Bregar.

Svetli del

Molitev je vodil Peter Bregar.

Radio Ognjišče