Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

12. 5. 2026
Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|12. 5. 2026
Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Oj, ti ptička, kdo je tebe pet učil

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.

Oj, ti ptička, kdo je tebe pet učil

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Oj, ti ptička, kdo je tebe pet učil

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.

VEČ ...|9. 6. 2026
Oj, ti ptička, kdo je tebe pet učil

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

VEČ ...|2. 6. 2026
Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

VEČ ...|26. 5. 2026
28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|19. 5. 2026
V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

VEČ ...|5. 5. 2026
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

VEČ ...|28. 4. 2026
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|21. 4. 2026
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec

komentardružbapapež

Srečanja

VEČ ... |
Iztrgan iz suženjstva odvisnosti je Goran postal kristjan, mož in oče

Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa. 

Iztrgan iz suženjstva odvisnosti je Goran postal kristjan, mož in oče

Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa. 

S. Meta Potočnik

spreobrnjenjekomunaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ... |
Kolesarji upanja na poti - prvi km proti Čenstohovi

V oddaji smo orisali celotno petdnevno pot Romarjev upanja iz Ljubljane v Čenstohovo. Najprej smo v živem javljanju ujeli utrip romarske karavane, v drugem delu oddaje pa ste slišali predstavitve, pričakovanja in namene vseh devetih kolesarjev. Ob koncu je sledil še spomin na dogodke pred 30. leti, s katerimi je povezano naše romanje. O tem, kako so potekali prevozi na prizorišče srečanja s papežem Janezom Pavlom II, je spregovoril Matjaž Traven.

Kolesarji upanja na poti - prvi km proti Čenstohovi

V oddaji smo orisali celotno petdnevno pot Romarjev upanja iz Ljubljane v Čenstohovo. Najprej smo v živem javljanju ujeli utrip romarske karavane, v drugem delu oddaje pa ste slišali predstavitve, pričakovanja in namene vseh devetih kolesarjev. Ob koncu je sledil še spomin na dogodke pred 30. leti, s katerimi je povezano naše romanje. O tem, kako so potekali prevozi na prizorišče srečanja s papežem Janezom Pavlom II, je spregovoril Matjaž Traven.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. junij 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. junij 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Za življenje

VEČ ... |
Dr. Stanko Gerjolj: Če je strah starše, bo tudi otroke

Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.

Dr. Stanko Gerjolj: Če je strah starše, bo tudi otroke

Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovordružina

Sobotna iskrica

VEČ ... |
Od lutk, ki oživijo do himne oratorija 2026

V tokratni Sobotni iskrici smo spoznali avtorici letošnje oratorijske himne z naslovom Živeti je lepo. Napisali sta jo sestri Julija in Lucija Strgar. Z nami sta delili prigode s procesa ustvarjanja besedila in melodije. V drugem delu oddaje pa so se nam pridružile štiri zgovorne dijakinje, ki bodo postale vzgojiteljice. S seboj so prinesle lutke, te so oživele in zapele.

Od lutk, ki oživijo do himne oratorija 2026

V tokratni Sobotni iskrici smo spoznali avtorici letošnje oratorijske himne z naslovom Živeti je lepo. Napisali sta jo sestri Julija in Lucija Strgar. Z nami sta delili prigode s procesa ustvarjanja besedila in melodije. V drugem delu oddaje pa so se nam pridružile štiri zgovorne dijakinje, ki bodo postale vzgojiteljice. S seboj so prinesle lutke, te so oživele in zapele.

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost

Čestitke

VEČ ... |
Čestitke 13. junij 2026

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 13. junij 2026

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ... |
Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana, Šentrupert, Bled

Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.

Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana, Šentrupert, Bled

Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.

Andrej Šinko

politikadružbainfo