Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.
Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.
Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Naš pogled
»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.
Srečanja
Goran Macura je človek, ki je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah pri pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa.
Doživetja narave
V oddaji smo orisali celotno petdnevno pot Romarjev upanja iz Ljubljane v Čenstohovo. Najprej smo v živem javljanju ujeli utrip romarske karavane, v drugem delu oddaje pa ste slišali predstavitve, pričakovanja in namene vseh devetih kolesarjev. Ob koncu je sledil še spomin na dogodke pred 30. leti, s katerimi je povezano naše romanje. O tem, kako so potekali prevozi na prizorišče srečanja s papežem Janezom Pavlom II, je spregovoril Matjaž Traven.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. junij 2026 ob 05-ih
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Za življenje
Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.
Sobotna iskrica
V tokratni Sobotni iskrici smo spoznali avtorici letošnje oratorijske himne z naslovom Živeti je lepo. Napisali sta jo sestri Julija in Lucija Strgar. Z nami sta delili prigode s procesa ustvarjanja besedila in melodije. V drugem delu oddaje pa so se nam pridružile štiri zgovorne dijakinje, ki bodo postale vzgojiteljice. S seboj so prinesle lutke, te so oživele in zapele.
Iz naših krajev
Poročali smo o prenovi ljubljanske tržnice, gradnji novega objekta na območju nekdanje vile Arnolda Riklija na Bledu, dogodkih ljubljanskega odbora SLS, slabši dostopnosti Krvavca v tem poletju in občinskem prazniku v Šentrupertu.