Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

21. 4. 2026
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|21. 4. 2026
Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

VEČ ...|2. 6. 2026
Pastirci pri čredi veselo pojejo, ker večnemu Bogu čast in hvalo dajejo

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

VEČ ...|26. 5. 2026
28. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|19. 5. 2026
V Domžaleh je fletno

24. aprila je v Grobljah potekal 2. večer ljudskega petja. Srečanje so pripravili člani Folklornega društva Groblje. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili Rožančevi fantjiči, skupine Dečve iz Kranja, Kranjski furmani s Primskovega, Tercet pevk Folklorno društvo Groblje in otroška folklorna skupina Groblje, prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

VEČ ...|12. 5. 2026
Venček iz rožic podam ti v roko

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

VEČ ...|5. 5. 2026
Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

VEČ ...|28. 4. 2026
Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

VEČ ...|14. 4. 2026
Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Pod zvezdnim nebom z Nejcem Ucmanom

V pogovoru o opazovanju in fotografiranju vesolja se nam je pridružil tokratni gost, amaterski astronom Nejc Ucman. Luna, planeti ali skrivnostne globine vesolja? Ali pa kometi in utrinki – avgusta namreč prihajajo znameniti Perzeidi. Kako in kje opazovati Sončev mrk - doma ali v Španiji?

Pod zvezdnim nebom z Nejcem Ucmanom

V pogovoru o opazovanju in fotografiranju vesolja se nam je pridružil tokratni gost, amaterski astronom Nejc Ucman. Luna, planeti ali skrivnostne globine vesolja? Ali pa kometi in utrinki – avgusta namreč prihajajo znameniti Perzeidi. Kako in kje opazovati Sončev mrk - doma ali v Španiji?

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeastrofotografijaSončev mrkPerzeidi

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. junij 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ... |
Ali res vemo, kaj doživljajo naši mladostniki?

V oddaji smo v luči skorajšnjega konca šolskega leta govorili o notranjem svetu otrok in mladostnikov in o tem, kaj nam njihovo vedenje v resnici sporoča, kaj pomeni, da se otrok dobro počuti ali da je vključen. Ta vprašanja so v šolskem in zunajšolskem okolju raziskovali študentje interdisciplinarnega projekta PUŠ v delovno okolje, ki ga v tem letu vodi Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. O ugotovitvah so v studiu spregovorile prof. dr. Katarina Kompan Erzar, asist. dr. Urška Mali Kovačič ter študentki zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti Beti Škof in Kaja Savódnik.

Ali res vemo, kaj doživljajo naši mladostniki?

V oddaji smo v luči skorajšnjega konca šolskega leta govorili o notranjem svetu otrok in mladostnikov in o tem, kaj nam njihovo vedenje v resnici sporoča, kaj pomeni, da se otrok dobro počuti ali da je vključen. Ta vprašanja so v šolskem in zunajšolskem okolju raziskovali študentje interdisciplinarnega projekta PUŠ v delovno okolje, ki ga v tem letu vodi Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. O ugotovitvah so v studiu spregovorile prof. dr. Katarina Kompan Erzar, asist. dr. Urška Mali Kovačič ter študentki zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti Beti Škof in Kaja Savódnik.

Petra Stopar

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ... |
Sveti Carlo Acutis: Evharistični čudeži

Lanciano, leta 750 po Kristusu. »Samostanski duhovnik je dvomil o pravi navzočnosti našega Gospoda v posvečeni hostiji. Obhajal je mašo, in ko je izrekel posvetitev, je opazil, da se je hostija spremenila v meso in vino v kri.«
Tisočletje po tem dogodku komisija Svetovne zdravstvene organizacije in Organizacije združenih narodov o vzorcih te krvi in mesa poda izjavo, da je znanost, ki se zaveda svojih omejitev, v tem primeru nemočna, saj ne more podati nobenega pojasnila. Ob bližnjem prazniku Svetega Rešnjega telesa, smo za oddajo Sol in luč izbrali nekaj zapisov velikega glasnika evharistije, svetega Carla Acutisa, ki je komaj 14-leten oblikoval spletno virtualno razstavo, v kateri so zbrani zapisi o evharističnih čudežih z vsega sveta.

Sveti Carlo Acutis: Evharistični čudeži

Lanciano, leta 750 po Kristusu. »Samostanski duhovnik je dvomil o pravi navzočnosti našega Gospoda v posvečeni hostiji. Obhajal je mašo, in ko je izrekel posvetitev, je opazil, da se je hostija spremenila v meso in vino v kri.«
Tisočletje po tem dogodku komisija Svetovne zdravstvene organizacije in Organizacije združenih narodov o vzorcih te krvi in mesa poda izjavo, da je znanost, ki se zaveda svojih omejitev, v tem primeru nemočna, saj ne more podati nobenega pojasnila. Ob bližnjem prazniku Svetega Rešnjega telesa, smo za oddajo Sol in luč izbrali nekaj zapisov velikega glasnika evharistije, svetega Carla Acutisa, ki je komaj 14-leten oblikoval spletno virtualno razstavo, v kateri so zbrani zapisi o evharističnih čudežih z vsega sveta.

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Pomemben korak pri priznanju vloge slovenske skupnosti

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Pomemben korak pri priznanju vloge slovenske skupnosti

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Matjaž Merljak

družbarojakijezik

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Koncert Patricije Avšič

V oddaji o kulturi lahko poslušate pogovor s 17-letno violinistko Patricijo Avšič, ki bo imela v četrtek in petek  (11. in 12. junija) koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopila bo ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije z legendarno Stradivarijevo violino. 

Koncert Patricije Avšič

V oddaji o kulturi lahko poslušate pogovor s 17-letno violinistko Patricijo Avšič, ki bo imela v četrtek in petek  (11. in 12. junija) koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastopila bo ob spremljavi orkestra Slovenske Filharmonije z legendarno Stradivarijevo violino. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaPatricija AvšičStradivarijeva violina Figueroa

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec: Ohranimo človečnost

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Marjana Debevec

komentardružbapapež

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 9. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

Marjan Petač, poslednji strojar

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje. 

Nataša Ličen

kulturadediščinatradicijazgodovinarokodelstvoizročilo