Rajanje

Akademska folklorna skupina France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos pripravljajo predstavo ob 78. obletnici delovanja in ob tej priložnosti je v oddaji o ljudski glasbi govor o skupini, delovanju, odrskih postavitvah, kostumski podobi, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Rajanje. 

Panonija

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi Slovenije se je program skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo.

Rožanci letos obeležujejo 77 let delovanja in ob tej priložnosti so pripravili letno produkcijo, ki so jo naslovili Panonija. O njej sta spregovorila dva člana skupine v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Če nam boste kaj daroval, svetmu Jurju na oltar

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz Sevniške in Brežiške občine, obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Zabučale gore, zašumeli lesi

Gospa Albina Pavlovič je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec.

V okviru kulturnega društva Gradin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Več kot tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča.

Od tam prihajajo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio.

Albina Pavlovič, skupina Kantadore in Žažarski trio so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte.

Pa moj pobič zavriska, k ne more sem črez

Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.

Marija je pod križem stala, prav milo se je jokala

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas, ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. Za tokratno oddajo - Pevci zapojte, godci zagodte - smo izbrali nabožne, pripovedne in postne napeve, vezane na predvelikonočni čas.

Devojka je išla

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so pevke Cintare iz Ljubljane, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno, Sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in pevke iz Števánovcev in Monoštra v Porabju.