Luka Zidarič, mojster, ki popravlja analogne fotoaparate

Z digitalno revolucijo je izumrla tudi obrt popravila fotoaparatov. V Novi Gorici živi in dela Luka Zidarič, ki se je pred leti lotil tega redkega poklica, med poznavalci je zelo iskan in vse bolj priznan. Obiskali smo ga v njegovi delavnici, kjer fotoaparat razstavi, vse dele očisti, obnovi po potrebi in na novo sestavi. Popravilo starega je več kot zgolj upor pretiranemu potrošništvu, pravi.

17. 9. 2026
Luka Zidarič, mojster, ki popravlja analogne fotoaparate

Z digitalno revolucijo je izumrla tudi obrt popravila fotoaparatov. V Novi Gorici živi in dela Luka Zidarič, ki se je pred leti lotil tega redkega poklica, med poznavalci je zelo iskan in vse bolj priznan. Obiskali smo ga v njegovi delavnici, kjer fotoaparat razstavi, vse dele očisti, obnovi po potrebi in na novo sestavi. Popravilo starega je več kot zgolj upor pretiranemu potrošništvu, pravi.

Nataša Ličen

VEČ ...|17. 9. 2026
Luka Zidarič, mojster, ki popravlja analogne fotoaparate

Z digitalno revolucijo je izumrla tudi obrt popravila fotoaparatov. V Novi Gorici živi in dela Luka Zidarič, ki se je pred leti lotil tega redkega poklica, med poznavalci je zelo iskan in vse bolj priznan. Obiskali smo ga v njegovi delavnici, kjer fotoaparat razstavi, vse dele očisti, obnovi po potrebi in na novo sestavi. Popravilo starega je več kot zgolj upor pretiranemu potrošništvu, pravi.

Nataša Ličen

družbapogovorpoklic

Via positiva

VEČ ... |
Sandi Horvat: Dolga leta sem živel po pričakovanjih drugih

Unesco je peti november razglasil za svetovni dan romskega jezika. Ob slabih izkušnjah s posamezniki je javnost oziroma širša družba zadržana do romske skupnosti, a morda je ravno zato treba govoriti o dobrih plateh njihove kulture, premoščati predsodke in stereotipe ter podpreti prizadevanja tistih, ki izberejo odgovorno, družbeno koristno in tudi za rast svoje osebnosti čim bolj izpolnjujoče življenje. Sandi Horvat je Rom, magister medkulturnega menedžmenta, novinar, voditelj, predavatelj pisatelj, avtor več knjig, ki bo opisal svojo zgodbo in prizadevanja za boljši jutri v skupnem sobivanju.

Sandi Horvat: Dolga leta sem živel po pričakovanjih drugih

Unesco je peti november razglasil za svetovni dan romskega jezika. Ob slabih izkušnjah s posamezniki je javnost oziroma širša družba zadržana do romske skupnosti, a morda je ravno zato treba govoriti o dobrih plateh njihove kulture, premoščati predsodke in stereotipe ter podpreti prizadevanja tistih, ki izberejo odgovorno, družbeno koristno in tudi za rast svoje osebnosti čim bolj izpolnjujoče življenje. Sandi Horvat je Rom, magister medkulturnega menedžmenta, novinar, voditelj, predavatelj pisatelj, avtor več knjig, ki bo opisal svojo zgodbo in prizadevanja za boljši jutri v skupnem sobivanju.

družbakulturaizobraževanjepogovor

Via positiva

Sandi Horvat: Dolga leta sem živel po pričakovanjih drugih

Unesco je peti november razglasil za svetovni dan romskega jezika. Ob slabih izkušnjah s posamezniki je javnost oziroma širša družba zadržana do romske skupnosti, a morda je ravno zato treba govoriti o dobrih plateh njihove kulture, premoščati predsodke in stereotipe ter podpreti prizadevanja tistih, ki izberejo odgovorno, družbeno koristno in tudi za rast svoje osebnosti čim bolj izpolnjujoče življenje. Sandi Horvat je Rom, magister medkulturnega menedžmenta, novinar, voditelj, predavatelj pisatelj, avtor več knjig, ki bo opisal svojo zgodbo in prizadevanja za boljši jutri v skupnem sobivanju.

VEČ ...|5. 11. 2026
Sandi Horvat: Dolga leta sem živel po pričakovanjih drugih

Unesco je peti november razglasil za svetovni dan romskega jezika. Ob slabih izkušnjah s posamezniki je javnost oziroma širša družba zadržana do romske skupnosti, a morda je ravno zato treba govoriti o dobrih plateh njihove kulture, premoščati predsodke in stereotipe ter podpreti prizadevanja tistih, ki izberejo odgovorno, družbeno koristno in tudi za rast svoje osebnosti čim bolj izpolnjujoče življenje. Sandi Horvat je Rom, magister medkulturnega menedžmenta, novinar, voditelj, predavatelj pisatelj, avtor več knjig, ki bo opisal svojo zgodbo in prizadevanja za boljši jutri v skupnem sobivanju.

Nataša Ličen

družbakulturaizobraževanjepogovor

Via positiva

VEČ ... |
Ko stara kašča postane prostor novih začetkov

Vsak človek nosi svojo zgodbo, nekatere so še posebej ganljive. Anka Grom nas je popeljala po svoji življenjski poti, zaznamovani tudi z bolečino izgube in žalovanja. Ob tem ji je posebno zatočišče postala stara kašča, ki v sebi nosi zgodbe preteklosti, njej pa je pomagala znova odkrivati mir, moč in lepoto življenja. Kašča je bila po ustnem izročilu zgrajena leta 1814 in prvič vrisana v Franciscejskem katastru leta 1824. Svojemu namenu je kašča služila do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Leta 2007 jo je odkupila sedanja lastnica Anka Grom in jo leta 2016 prenovila. V svoji kašči zdaj sprejema številne obiskovalce in v njej hrani zbirko starega orodja in drugih predmetov. Stavba ima od leta 2000 status nepremičnine kulturne dediščine.

Ko stara kašča postane prostor novih začetkov

Vsak človek nosi svojo zgodbo, nekatere so še posebej ganljive. Anka Grom nas je popeljala po svoji življenjski poti, zaznamovani tudi z bolečino izgube in žalovanja. Ob tem ji je posebno zatočišče postala stara kašča, ki v sebi nosi zgodbe preteklosti, njej pa je pomagala znova odkrivati mir, moč in lepoto življenja. Kašča je bila po ustnem izročilu zgrajena leta 1814 in prvič vrisana v Franciscejskem katastru leta 1824. Svojemu namenu je kašča služila do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Leta 2007 jo je odkupila sedanja lastnica Anka Grom in jo leta 2016 prenovila. V svoji kašči zdaj sprejema številne obiskovalce in v njej hrani zbirko starega orodja in drugih predmetov. Stavba ima od leta 2000 status nepremičnine kulturne dediščine.

družbapogovorzgodovina

Via positiva

Ko stara kašča postane prostor novih začetkov

Vsak človek nosi svojo zgodbo, nekatere so še posebej ganljive. Anka Grom nas je popeljala po svoji življenjski poti, zaznamovani tudi z bolečino izgube in žalovanja. Ob tem ji je posebno zatočišče postala stara kašča, ki v sebi nosi zgodbe preteklosti, njej pa je pomagala znova odkrivati mir, moč in lepoto življenja. Kašča je bila po ustnem izročilu zgrajena leta 1814 in prvič vrisana v Franciscejskem katastru leta 1824. Svojemu namenu je kašča služila do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Leta 2007 jo je odkupila sedanja lastnica Anka Grom in jo leta 2016 prenovila. V svoji kašči zdaj sprejema številne obiskovalce in v njej hrani zbirko starega orodja in drugih predmetov. Stavba ima od leta 2000 status nepremičnine kulturne dediščine.

VEČ ...|29. 10. 2026
Ko stara kašča postane prostor novih začetkov

Vsak človek nosi svojo zgodbo, nekatere so še posebej ganljive. Anka Grom nas je popeljala po svoji življenjski poti, zaznamovani tudi z bolečino izgube in žalovanja. Ob tem ji je posebno zatočišče postala stara kašča, ki v sebi nosi zgodbe preteklosti, njej pa je pomagala znova odkrivati mir, moč in lepoto življenja. Kašča je bila po ustnem izročilu zgrajena leta 1814 in prvič vrisana v Franciscejskem katastru leta 1824. Svojemu namenu je kašča služila do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Leta 2007 jo je odkupila sedanja lastnica Anka Grom in jo leta 2016 prenovila. V svoji kašči zdaj sprejema številne obiskovalce in v njej hrani zbirko starega orodja in drugih predmetov. Stavba ima od leta 2000 status nepremičnine kulturne dediščine.

Nataša Ličen

družbapogovorzgodovina

Via positiva

VEČ ... |
Anica Sečnik

Anica Sečnik je žena in mama šestih otrok, babica, upokojena višja medicinska sestra in učiteljica zdravstvene nege, ki je velik del svojega življenja posvetila vzgoji mladih, prostovoljstvu in podpori družinam. Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana je bila pobudnica prostovoljstva, sodelovala je pri vzgojnih programih za mlade o ljubezni in spolnosti ter vodila Društvo za življenje. Ustanovila je tudi društvo Šola za življenje in skavtsko bratovščino Ježev, dejavna je bila pri izobraževanjih za Karitas. Z možem Tonetom sodelujeta pri vodenju zakonske skupine. Je pobudnica in producentka filma Nenačrtovana pota. V pogovoru smo spoznavali njeno bogato življenjsko pot, številna področja delovanja ter vrednote in vero, ki jo vodijo pri delu za ljudi in skupnost.

Anica Sečnik

Anica Sečnik je žena in mama šestih otrok, babica, upokojena višja medicinska sestra in učiteljica zdravstvene nege, ki je velik del svojega življenja posvetila vzgoji mladih, prostovoljstvu in podpori družinam. Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana je bila pobudnica prostovoljstva, sodelovala je pri vzgojnih programih za mlade o ljubezni in spolnosti ter vodila Društvo za življenje. Ustanovila je tudi društvo Šola za življenje in skavtsko bratovščino Ježev, dejavna je bila pri izobraževanjih za Karitas. Z možem Tonetom sodelujeta pri vodenju zakonske skupine. Je pobudnica in producentka filma Nenačrtovana pota. V pogovoru smo spoznavali njeno bogato življenjsko pot, številna področja delovanja ter vrednote in vero, ki jo vodijo pri delu za ljudi in skupnost.

duhovnostodnosiživljenjepogovordružinafilm

Via positiva

Anica Sečnik

Anica Sečnik je žena in mama šestih otrok, babica, upokojena višja medicinska sestra in učiteljica zdravstvene nege, ki je velik del svojega življenja posvetila vzgoji mladih, prostovoljstvu in podpori družinam. Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana je bila pobudnica prostovoljstva, sodelovala je pri vzgojnih programih za mlade o ljubezni in spolnosti ter vodila Društvo za življenje. Ustanovila je tudi društvo Šola za življenje in skavtsko bratovščino Ježev, dejavna je bila pri izobraževanjih za Karitas. Z možem Tonetom sodelujeta pri vodenju zakonske skupine. Je pobudnica in producentka filma Nenačrtovana pota. V pogovoru smo spoznavali njeno bogato življenjsko pot, številna področja delovanja ter vrednote in vero, ki jo vodijo pri delu za ljudi in skupnost.

VEČ ...|22. 10. 2026
Anica Sečnik

Anica Sečnik je žena in mama šestih otrok, babica, upokojena višja medicinska sestra in učiteljica zdravstvene nege, ki je velik del svojega življenja posvetila vzgoji mladih, prostovoljstvu in podpori družinam. Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana je bila pobudnica prostovoljstva, sodelovala je pri vzgojnih programih za mlade o ljubezni in spolnosti ter vodila Društvo za življenje. Ustanovila je tudi društvo Šola za življenje in skavtsko bratovščino Ježev, dejavna je bila pri izobraževanjih za Karitas. Z možem Tonetom sodelujeta pri vodenju zakonske skupine. Je pobudnica in producentka filma Nenačrtovana pota. V pogovoru smo spoznavali njeno bogato življenjsko pot, številna področja delovanja ter vrednote in vero, ki jo vodijo pri delu za ljudi in skupnost.

Nataša Ličen

duhovnostodnosiživljenjepogovordružinafilm

Via positiva

VEČ ... |
Besede kot moč za mir in ljubezen

Gregory Pine je ameriški dominikanski duhovnik, teolog in avtor, ki predava dogmatično in moralno teologijo. Leta 2016 je bil posvečen v duhovnika, doktorat iz dogmatične teologije pa je pridobil na Univerzi v Fribourgu v Švici.

Pri svojem delu združuje bogato tradicijo katoliške teologije, zlasti misel sv. Tomaža Akvinskega, z jasnim in sodobnim načinom razmišljanja o veri in vsakdanjem življenju. Redno sodeluje v priljubljenih katoliških podcastih. je avtor več knjig. Knjiga »Izurite svoj jezik« pomaga pri razvijanju kreposti jezika.

 

Besede kot moč za mir in ljubezen

Gregory Pine je ameriški dominikanski duhovnik, teolog in avtor, ki predava dogmatično in moralno teologijo. Leta 2016 je bil posvečen v duhovnika, doktorat iz dogmatične teologije pa je pridobil na Univerzi v Fribourgu v Švici.

Pri svojem delu združuje bogato tradicijo katoliške teologije, zlasti misel sv. Tomaža Akvinskega, z jasnim in sodobnim načinom razmišljanja o veri in vsakdanjem življenju. Redno sodeluje v priljubljenih katoliških podcastih. je avtor več knjig. Knjiga »Izurite svoj jezik« pomaga pri razvijanju kreposti jezika.

 

jezikgovorkulturaizobraževanje

Via positiva

Besede kot moč za mir in ljubezen

Gregory Pine je ameriški dominikanski duhovnik, teolog in avtor, ki predava dogmatično in moralno teologijo. Leta 2016 je bil posvečen v duhovnika, doktorat iz dogmatične teologije pa je pridobil na Univerzi v Fribourgu v Švici.

Pri svojem delu združuje bogato tradicijo katoliške teologije, zlasti misel sv. Tomaža Akvinskega, z jasnim in sodobnim načinom razmišljanja o veri in vsakdanjem življenju. Redno sodeluje v priljubljenih katoliških podcastih. je avtor več knjig. Knjiga »Izurite svoj jezik« pomaga pri razvijanju kreposti jezika.

 

VEČ ...|15. 10. 2026
Besede kot moč za mir in ljubezen

Gregory Pine je ameriški dominikanski duhovnik, teolog in avtor, ki predava dogmatično in moralno teologijo. Leta 2016 je bil posvečen v duhovnika, doktorat iz dogmatične teologije pa je pridobil na Univerzi v Fribourgu v Švici.

Pri svojem delu združuje bogato tradicijo katoliške teologije, zlasti misel sv. Tomaža Akvinskega, z jasnim in sodobnim načinom razmišljanja o veri in vsakdanjem življenju. Redno sodeluje v priljubljenih katoliških podcastih. je avtor več knjig. Knjiga »Izurite svoj jezik« pomaga pri razvijanju kreposti jezika.

 

Nataša Ličen

jezikgovorkulturaizobraževanje

Via positiva

VEČ ... |
Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

družbanaravazdravjekmetijstvo

Via positiva

Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

VEČ ...|8. 10. 2026
Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

Nataša Ličen

družbanaravazdravjekmetijstvo

Via positiva

VEČ ... |
Brez ustvarjalnosti ni pravega uspeha

Mag. Marko Femc je ekonomist in podjetnik, ki je že v času študija ustanovil svoje prvo podjetje. Zadnjih več kot dvajset let pa deluje na področjih energije. Poslovno pot je razširil od elektroinštalacij in fotovoltaike, električnih avtomobilov in robotike, do zračne mobilnosti. Je prvi v Sloveniji, ki je poletel s potniškim dronom. Zanima ga tudi psihologija in filozofija. Uspešen tudi v športu, ultramaratonec, ki je dvakrat končal legendarni Spartathlon ter več tudi drugih vztrajnostnih tekaških prireditev. Pogovor o vztrajnosti in uspehu, ki se ne meri le v številkah.

Brez ustvarjalnosti ni pravega uspeha

Mag. Marko Femc je ekonomist in podjetnik, ki je že v času študija ustanovil svoje prvo podjetje. Zadnjih več kot dvajset let pa deluje na področjih energije. Poslovno pot je razširil od elektroinštalacij in fotovoltaike, električnih avtomobilov in robotike, do zračne mobilnosti. Je prvi v Sloveniji, ki je poletel s potniškim dronom. Zanima ga tudi psihologija in filozofija. Uspešen tudi v športu, ultramaratonec, ki je dvakrat končal legendarni Spartathlon ter več tudi drugih vztrajnostnih tekaških prireditev. Pogovor o vztrajnosti in uspehu, ki se ne meri le v številkah.

tehnologijapogovordružbamobilnostpodjetništvogospodarstvo

Via positiva

Brez ustvarjalnosti ni pravega uspeha

Mag. Marko Femc je ekonomist in podjetnik, ki je že v času študija ustanovil svoje prvo podjetje. Zadnjih več kot dvajset let pa deluje na področjih energije. Poslovno pot je razširil od elektroinštalacij in fotovoltaike, električnih avtomobilov in robotike, do zračne mobilnosti. Je prvi v Sloveniji, ki je poletel s potniškim dronom. Zanima ga tudi psihologija in filozofija. Uspešen tudi v športu, ultramaratonec, ki je dvakrat končal legendarni Spartathlon ter več tudi drugih vztrajnostnih tekaških prireditev. Pogovor o vztrajnosti in uspehu, ki se ne meri le v številkah.

VEČ ...|1. 10. 2026
Brez ustvarjalnosti ni pravega uspeha

Mag. Marko Femc je ekonomist in podjetnik, ki je že v času študija ustanovil svoje prvo podjetje. Zadnjih več kot dvajset let pa deluje na področjih energije. Poslovno pot je razširil od elektroinštalacij in fotovoltaike, električnih avtomobilov in robotike, do zračne mobilnosti. Je prvi v Sloveniji, ki je poletel s potniškim dronom. Zanima ga tudi psihologija in filozofija. Uspešen tudi v športu, ultramaratonec, ki je dvakrat končal legendarni Spartathlon ter več tudi drugih vztrajnostnih tekaških prireditev. Pogovor o vztrajnosti in uspehu, ki se ne meri le v številkah.

Nataša Ličen

tehnologijapogovordružbamobilnostpodjetništvogospodarstvo

Via positiva

VEČ ... |
Digitalno okolje kot izreden prispevek k demokratizaciji družbe

Dr. Jože Gričar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za organizacijske vede, po dobrem desetletju dela v gospodarstvu je odšel na Univerzo v Maribor. Velja za prvega uporabnika elektronske pošte, za začetnika elektronskega poslovanja pri nas, bil je vodja številnih projektov. Po upokojitvi se najbolj posveča spodbujanju starejših pri smotrni rabi umetne inteligence. Digitalne prihodnosti se ne boji, ravno nasprotno. Gre za orodje, ki odpira številne priložnosti povezovanja.

Digitalno okolje kot izreden prispevek k demokratizaciji družbe

Dr. Jože Gričar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za organizacijske vede, po dobrem desetletju dela v gospodarstvu je odšel na Univerzo v Maribor. Velja za prvega uporabnika elektronske pošte, za začetnika elektronskega poslovanja pri nas, bil je vodja številnih projektov. Po upokojitvi se najbolj posveča spodbujanju starejših pri smotrni rabi umetne inteligence. Digitalne prihodnosti se ne boji, ravno nasprotno. Gre za orodje, ki odpira številne priložnosti povezovanja.

družbapogovortehnologijaizobraževanje

Via positiva

Digitalno okolje kot izreden prispevek k demokratizaciji družbe

Dr. Jože Gričar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za organizacijske vede, po dobrem desetletju dela v gospodarstvu je odšel na Univerzo v Maribor. Velja za prvega uporabnika elektronske pošte, za začetnika elektronskega poslovanja pri nas, bil je vodja številnih projektov. Po upokojitvi se najbolj posveča spodbujanju starejših pri smotrni rabi umetne inteligence. Digitalne prihodnosti se ne boji, ravno nasprotno. Gre za orodje, ki odpira številne priložnosti povezovanja.

VEČ ...|24. 9. 2026
Digitalno okolje kot izreden prispevek k demokratizaciji družbe

Dr. Jože Gričar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za organizacijske vede, po dobrem desetletju dela v gospodarstvu je odšel na Univerzo v Maribor. Velja za prvega uporabnika elektronske pošte, za začetnika elektronskega poslovanja pri nas, bil je vodja številnih projektov. Po upokojitvi se najbolj posveča spodbujanju starejših pri smotrni rabi umetne inteligence. Digitalne prihodnosti se ne boji, ravno nasprotno. Gre za orodje, ki odpira številne priložnosti povezovanja.

Nataša Ličen

družbapogovortehnologijaizobraževanje

Via positiva

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec

V teh dneh so pokopališča naše čudovite dežele osvetljena z nešteto lučmi. Posebej čudoviti so pogledi nanje ponoči, ko se zdi, da ne govorijo o smrti, ampak o življenju. Ob grobovih se ustavljamo, prinašamo cvetje, prižigamo sveče in obujamo spomine. Toda vera nas vodi korak dlje – k molitvi, k sveti maši in predvsem k upanju na večno življenje.

Marjana Debevec

V teh dneh so pokopališča naše čudovite dežele osvetljena z nešteto lučmi. Posebej čudoviti so pogledi nanje ponoči, ko se zdi, da ne govorijo o smrti, ampak o življenju. Ob grobovih se ustavljamo, prinašamo cvetje, prižigamo sveče in obujamo spomine. Toda vera nas vodi korak dlje – k molitvi, k sveti maši in predvsem k upanju na večno življenje.

Marjana Debevec

komentar

Pogovor o

VEČ ... |
Pogovor z ministrico za kulturo Ignacijo Fridl Jarc

Naša gostja je bila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Spregovorila je o aktualnih temah: o pomenu Primoža Trubarja za Slovence, o obnovi gradu Turjak, grajske kašče na Ptuju, ljubljanske Drame, o RTV prispevku ter pomenu tega javnega servisa in predlogih novega zakona o medijih. Beseda je tekla tudi o dialogu med državo in verskimi skupnostmi.

Pogovor z ministrico za kulturo Ignacijo Fridl Jarc

Naša gostja je bila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Spregovorila je o aktualnih temah: o pomenu Primoža Trubarja za Slovence, o obnovi gradu Turjak, grajske kašče na Ptuju, ljubljanske Drame, o RTV prispevku ter pomenu tega javnega servisa in predlogih novega zakona o medijih. Beseda je tekla tudi o dialogu med državo in verskimi skupnostmi.

Radio Ognjišče

politikaživljenjekultura

Beseda je zakon!

VEČ ... |
O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

Marjan Bunič

jezikpravila

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Jože Bartolj

spominpolitikaMatevž TomšičJurij Pavel EmeršičJanez Juhant35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Sol in luč

VEČ ... |
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Tvoje življenje je tvoj odnos do samega sebe. Samega sebe boš vedno nosil globoko v sebi. Če si globoko v sebi nesrečen, boš nesrečen povsod.«
Misel je zapisal Stefanos Ksenakis, odličen opazovalec življenja in trenutkov, ki so se dotaknili njegove notranjosti. Zbral jih je in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Nekaj odlomkov iz te knjige smo pripravili za tokratno oddajo Sol in luč.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Tvoje življenje je tvoj odnos do samega sebe. Samega sebe boš vedno nosil globoko v sebi. Če si globoko v sebi nesrečen, boš nesrečen povsod.«
Misel je zapisal Stefanos Ksenakis, odličen opazovalec življenja in trenutkov, ki so se dotaknili njegove notranjosti. Zbral jih je in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Nekaj odlomkov iz te knjige smo pripravili za tokratno oddajo Sol in luč.

Tadej Sadar

odnosi

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Francoska in druge solate

Lahko jo pripravimo iz domačih sestavin: krompirja, zelene, korenja, vloženih kumar, rdeče paprike ... Vsako sestavino zase al-dente skuhamo v slani vodi in narežemo na kocke. Če želimo, lahko še malo trdega sira prav tako na kocke narežemo in dodamo k tej solati. Narezane sestavine dobro premešamo, da se lepo porazdelijo, da je tudi barvno mešano. In ko je dovolj ohlajeno, dodamo malo domačega kisa in nato še majonezo. Če jo bomo pripravljali sami, moramo paziti, da so vse sestavine na kuhinjski temperaturi. Najprej miksamo rumenjake z gorčico, dodamo malo olja (na eno jajce 1/8 l olja). Če se bo začelo siriti, takoj prenehamo. Mešanici dodam sol in limonin sok, lahko tudi žlico ali dve smetane kisle. Dobro je, da solato naredimo dan prej, da se  marinira,  da se okusi lepo mešajo med seboj. 
Druga podobna je makaronova ali riževa solata. Al-dente skuhamo drobne makarone ali riž, pokapljamo z oljem, da s omedi in potem zraven dodamo narezane kisle kumarice, papriko, kuhan grah, koruzo ... Prelijemo lahko majonezo ali pa jogurtni dresing (pol jogurta, pol kisle smetane).   

Francoska in druge solate

Lahko jo pripravimo iz domačih sestavin: krompirja, zelene, korenja, vloženih kumar, rdeče paprike ... Vsako sestavino zase al-dente skuhamo v slani vodi in narežemo na kocke. Če želimo, lahko še malo trdega sira prav tako na kocke narežemo in dodamo k tej solati. Narezane sestavine dobro premešamo, da se lepo porazdelijo, da je tudi barvno mešano. In ko je dovolj ohlajeno, dodamo malo domačega kisa in nato še majonezo. Če jo bomo pripravljali sami, moramo paziti, da so vse sestavine na kuhinjski temperaturi. Najprej miksamo rumenjake z gorčico, dodamo malo olja (na eno jajce 1/8 l olja). Če se bo začelo siriti, takoj prenehamo. Mešanici dodam sol in limonin sok, lahko tudi žlico ali dve smetane kisle. Dobro je, da solato naredimo dan prej, da se  marinira,  da se okusi lepo mešajo med seboj. 
Druga podobna je makaronova ali riževa solata. Al-dente skuhamo drobne makarone ali riž, pokapljamo z oljem, da s omedi in potem zraven dodamo narezane kisle kumarice, papriko, kuhan grah, koruzo ... Prelijemo lahko majonezo ali pa jogurtni dresing (pol jogurta, pol kisle smetane).   

Matjaž Merljak

kuhajmo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Vaši glasbeni predlogi in vabilo na radijske počitnice 2026

Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.

Vaši glasbeni predlogi in vabilo na radijske počitnice 2026

Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Neposredni prenos

Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.

Neposredni prenos

Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa