Kačo streti pri glavi

V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.

Kakšna bo prihodnost Evropske unije?

Objavili smo izseke nedavnega posveta o prihodnosti Evropske unije, ki ga je gostil zgornji dom slovenskega parlamenta. Udeleženci so v razmislek ponudili nekaj možnosti, kako naj se Evropska unija sooči z novimi izzivi, pred katerimi se je znašla zaradi geopolitičnih napetosti, zaostrenih odnosov med velikimi silami in vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja.

Sodelovanje med generacijami

Pred nami je že šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki nas vabi k sodelovanju med različnimi generacijami. Papež Leon XIV. je za geslo tokrat izbral misel iz Svetega pisma: Nikoli te ne bom pozabil. Zato smo današnjo oddajo posvetili konkretnim pobudam za utrditev družine in znotraj nje sodelovanju med različnimi generacijami. Državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij sta ob letošnjem mednarodnem dnevu družin organizirala posvet z naslovom: Družina – družba – harmonija. Za vas smo pripravili nekaj posnetkov nagovorov udeležencev.

Kaj prinašajo mlajše generacije na trg dela?

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela, kjer že nekaj časa vztraja rekordno nizka brezposelnost, podjetja pa so soočena s pomanjkanjem kadrov ter tekmo za talente. Na slednjo vplivajo tudi tehnološke spremembe in vstop novih generacij na trg dela. O omenjenem smo spregovorili s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom, redno profesorico na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Polono Domadenik Muren in strokovnjakinjo za mlade kadre iz E-študentskega servisa dr. Vesno Miloševič Zupančič.

250 let ZDA

V tokratnji oddaji smo se dotaknili pomembne obletnice - 250 let ustanovitve ZDA, ki so jo obeležili 4. julija. Praznovanje prihaja v času tektonskih geopolitičnih premikov, ko Belo hišo vodi nepredvidljivi Donald Trump, svet pa se sooča s prav tako nepredvidljivimi krizami. Kje so ZDA danes, kako odmevajo zadnje ameriške vojaške operacije v mednarodnem okolju in kakšno je stanje ameriške demokracije po 250-ih letih ter pred jesenskimi kongresnimi volitvami? Vse to so vprašanja, na katera so nam pomagali odgovoriti gostje:

• upokojeni diplomat dr. Božo Cerar,
• politolog in strokovnjak za ZDA Klemen Balanč,
• direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji ter predsednica AmChama Europe Ajša Vodnik.

Okrogla miza Svetovnega slovenskega kongresa o zdravju

Zdravje je ena najpomembnejših skupnih vrednot slovenskega naroda in za uspešne spremembe v zdravstvu so potrebni sodelovanje, strokovnost ter odprt dialog. To je bilo ključno sporočilo okrogle mize, ki jo je junija organiziral Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije, njenemu povzetku pa ste lahko prisluhnili v oddaji Pogovor o. Dogodek je združil ugledne slovenske zdravstvene strokovnjake iz Slovenije, Avstrije in Švice ter več kot 180 udeležencev, ki so razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema, dostopnosti zdravstvenih storitev, čakalnih dobah in možnostih za izboljšanje organizacije zdravstva. 

Kakšna je kakovost življenja v Sloveniji?

Kakovost življenja v Sloveniji ostaja visoka, tudi trend je pozitiven. Po različnih svetovnih indeksih blaginje in zadovoljstva z življenjem sodi Slovenija med uspešnejše države sveta, v najnovejšem poročilu o razvoju ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. A dodaja, da naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije omejujejo razvojni potencial. Do leta 2045 bomo tako imeli za 145 tisoč delovno sposobnih ljudi manj, kar je, kot opozarja naš sogovornik Peter Wostner iz Umarja, velik problem, če želimo zagotavljati kakovost življenja, kot jo imamo sedaj.