Is podcast
Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.
Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.
Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.
Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.
Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.
Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.
Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.
Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.
V oddaji smo slišali premišljevanja in dnevnika primarija, psihiatra, pisatelja in razumnika Jožeta Felca. Njegovi zapiski so izšli v knjigi Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu, knjiga pa je izšla pri založbi Bogataj.
V oddaji smo slišali premišljevanja in dnevnika primarija, psihiatra, pisatelja in razumnika Jožeta Felca. Njegovi zapiski so izšli v knjigi Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu, knjiga pa je izšla pri založbi Bogataj.
Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk.
Pogledali smo v izvrstno delo, ki ga je v knjigo, pod naslov PRAZNIKI, napisal dr. Žiga Turk.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman. Pred kratkim je izšla njena knjiga s pomenljivim naslovom UJETNIKI PRETEKLOSTI. Avtorica nam je zaupala nekaj misli o nastanku dela in vsebini.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman. Pred kratkim je izšla njena knjiga s pomenljivim naslovom UJETNIKI PRETEKLOSTI. Avtorica nam je zaupala nekaj misli o nastanku dela in vsebini.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.