Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovor

7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovor

VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin izobraževanje zgodovina

130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin izobraževanje zgodovina

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|2. 7. 2019
Hermann Hesse
V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.
Hermann Hesse
V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

Hermann Hesse
V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.
VEČ ...|2. 7. 2019
Hermann Hesse
V oddaji smo se spomnili pisatelja in Nobelovega nagrajenca. Več nam je povedal upokojeni nadškof Anton Stres.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Mateja Subotičanec

družba pogovor zgodovina

Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Mateja Subotičanec

družba pogovor zgodovina

VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Mateja Subotičanec

kultura

Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

Slovenija knjiga

Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

Slovenija knjiga

VEČ ...|4. 6. 2019
Pesmi in roman
Pesmi in roman
VEČ ...|4. 6. 2019
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Mateja Subotičanec

politika spomin družba

Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Mateja Subotičanec

politika spomin družba

VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor

Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor

VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje pogovor

Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje pogovor

VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kultura odnosi

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kultura odnosi

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kultura literatura umetnost risanke stripi otroci mladi

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kultura literatura umetnost risanke stripi otroci mladi

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje politika vojna spomin

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje politika vojna spomin

VEČ ...|19. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje vzgoja

Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
VEČ ...|19. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje vzgoja

VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah
Ciceron
Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Ciceron
Knjiga v petih knjigah
VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor izobraževanje

Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor izobraževanje

VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura spomin

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura spomin

VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

VEČ ...|29. 1. 2019
Prevajalec Svetega pisma
Prevajalec Svetega pisma
VEČ ...|29. 1. 2019
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura zgodovina

Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura zgodovina

VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice
Predstavitev knjige
Prve jaslice
Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

Prve jaslice
Predstavitev knjige
VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice
Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

VEČ ...|18. 12. 2018
Od slike do besede
Od slike do besede
VEČ ...|18. 12. 2018
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

VEČ ...|20. 11. 2018
Knjižni spomenik prvega reda
Knjižni spomenik prvega reda
VEČ ...|20. 11. 2018
VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.
VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|6. 11. 2018
Dve knjigi
Dve knjigi
VEČ ...|6. 11. 2018
VEČ ...|30. 10. 2018
Krščanstvo na Slovenskem
Krščanstvo na Slovenskem
VEČ ...|30. 10. 2018
VEČ ...|23. 10. 2018
Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.
Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.
VEČ ...|23. 10. 2018
Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.
Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Mateja Subotičanec

kultura družba zgodovina

Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.
VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Mateja Subotičanec

kultura družba zgodovina

VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost kontemplacija kartuzijanski red premišljevanje

Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.
VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost kontemplacija kartuzijanski red premišljevanje

VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Mateja Subotičanec

družba kultura

Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Mateja Subotičanec

družba kultura

VEČ ...|25. 9. 2018
Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.
Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.
VEČ ...|25. 9. 2018
Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|18. 9. 2018
Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.
Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

Mateja Subotičanec

kultura

Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.
VEČ ...|18. 9. 2018
Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|11. 9. 2018
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.
VEČ ...|11. 9. 2018
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.
Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.
VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|28. 8. 2018
In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.
In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

Mateja Subotičanec

spomin kultura pogovor

In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.
VEČ ...|28. 8. 2018
In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

Mateja Subotičanec

spomin kultura pogovor

VEČ ...|21. 8. 2018
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.
VEČ ...|21. 8. 2018
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

VEČ ...|14. 8. 2018
Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.
Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.
VEČ ...|14. 8. 2018
Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|7. 8. 2018
Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.
Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

Mateja Subotičanec

spomin

Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.
VEČ ...|7. 8. 2018
Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

Mateja Subotičanec

spomin

VEČ ...|31. 7. 2018
Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.
Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.
VEČ ...|31. 7. 2018
Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2019
Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

Ustavni sodnik ddr Klemen Jaklič o delitvi položajev v EU ter odločitvah ustavnih sodnikov

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o težavah pri delitvi položajev v Evropski uniji, neizvolitvi Marka Pavlihe na mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu ter o njegovih ločenih mnenjih. Prva govori o Preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru, druga pa o tem, kje sedi obtoženi, nismo pa mogli mimo zakona o duševnem zdravju, ki je v neskladju z ustavo ter o tem, da bo moralo upravno sodišče o pritožbi Vilija Kovačiča na izid lokalnih volitev v Ljubljani odločati znova.

Alen Salihović

družbakomentarpolitikajaklič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 7. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. julij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. julij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

Svetovalnica

VEČ ...|17. 7. 2019
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V tokratni oddaji bomo odgovorili na Vaša vprašanja, ki ste nam jih poslali po pošti.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V tokratni oddaji bomo odgovorili na Vaša vprašanja, ki ste nam jih poslali po pošti.

Jože Bartolj

izobraževanjesvetovanje

A štekaš?

VEČ ...|17. 7. 2019
Intervju s Kristie Cle in poletna glasba v poletni oddaji A štekaš?

Predstavljene skladbe: Kristie Cle - Dust;

Intervju s Kristie Cle in poletna glasba v poletni oddaji A štekaš?

Predstavljene skladbe: Kristie Cle - Dust;

Žiga Bunič, Jan Gerl

mladiglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 7. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Helena Križnik

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin

politika