Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

1. 9. 2026
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović

VEČ ...|1. 9. 2026
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

komentar

Naš pogled

Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

VEČ ...|25. 8. 2026
Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

Petra Stopar

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

komentardružbaspomin

Naš pogled

Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

VEČ ...|18. 8. 2026
Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

Jože Bartolj

komentardružbaspomin

Naš pogled

VEČ ... |
Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

komentarduhovnost

Naš pogled

Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

VEČ ...|11. 8. 2026
Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

S. Meta Potočnik

komentarduhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

komentar

Naš pogled

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

VEČ ...|4. 8. 2026
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

VEČ ...|28. 7. 2026
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vesna Sever Borovnik

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

VEČ ... |
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

komentar

Naš pogled

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega
VEČ ...|21. 7. 2026
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

komentar

Naš pogled

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

VEČ ...|14. 7. 2026
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Nas bo AI rešila ali nadomestila?

Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak sedanjost. Kako jo v vsakdanjem življenju uporabljati varno, odgovorno in zakaj je pomembno spodbujati njen razvoj, kot trdijo pri Zavodu AI-D? Tudi o tem, kje vidi največje koristi in kako ocenjuje tveganja je spregovorila direktorica zavoda Kaja Kovič.

Blaž Lesnik

umetna inteligencatehnologijaetikaChatGPTizobraževanjedigitalna pismenostsvetovanje

Pogovor o

VEČ ... |
Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović

komentar

Moja zgodba

VEČ ... |
80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij RupelDobri nameniSlovenska MaticaPeter JambrekIgor BavčarIgor OmerzaJanez JanšaIgnacija Fridl Jarc

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ... |
September - mesec Alzheimerjeve bolezni

Ker je september mesec Alzheimerjeve bolezni, smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec, predsednico Spominčice, nacionalnega strokovnega združenja za pomoč pri demenci. Med drugim ste v pogovoru slišali, kateri so varovalni dejavniki za preprečevanje demence, pa tudi, kakšni so prvi znaki demence, na katere moramo biti pozorni. Gostja je povabila tudi k dogodkom v okviru svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni, ki bo 21. septembra.

September - mesec Alzheimerjeve bolezni

Ker je september mesec Alzheimerjeve bolezni, smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec, predsednico Spominčice, nacionalnega strokovnega združenja za pomoč pri demenci. Med drugim ste v pogovoru slišali, kateri so varovalni dejavniki za preprečevanje demence, pa tudi, kakšni so prvi znaki demence, na katere moramo biti pozorni. Gostja je povabila tudi k dogodkom v okviru svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni, ki bo 21. septembra.

Damijana Medved

SpominčicademencaŠtefanija Lukič Zlobecpreventivazdravje

Sveta maša

VEČ ... |
Neposredni prenos svete maše iz mariborske stolnice

Maševal je Danijel Lazbaher, pel pa zbor Karizma.

Neposredni prenos svete maše iz mariborske stolnice

Maševal je Danijel Lazbaher, pel pa zbor Karizma.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa