Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

11. 8. 2026
Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

S. Meta Potočnik

VEČ ...|11. 8. 2026
Hoja po rdeči preprogi

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

S. Meta Potočnik

komentarduhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

komentar

Naš pogled

Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

VEČ ...|1. 9. 2026
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

komentar

Naš pogled

Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

VEČ ...|25. 8. 2026
Družbena omrežja: med prepovedjo in odgovornostjo

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

Petra Stopar

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

komentardružbaspomin

Naš pogled

Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

VEČ ...|18. 8. 2026
Jože Bartolj: Bo zdaj država skrbela za Tita?

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

Jože Bartolj

komentardružbaspomin

Naš pogled

VEČ ... |
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

komentar

Naš pogled

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

VEČ ...|4. 8. 2026
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

VEČ ...|28. 7. 2026
Vrednost in pomen slovenske kulturne dediščine | Vesna Sever Borovnik

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Vesna Sever Borovnik

komentarslovenska kulturna dediščinaljudska glasbafolklorafolklorni festivaliBeltinciBohinjslovensko izročilo

Naš pogled

VEČ ... |
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

komentar

Naš pogled

Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega
VEČ ...|21. 7. 2026
Nataša Ličen: Poletje kot prostor kreacije nečesa novega

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

komentar

Naš pogled

Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

VEČ ...|14. 7. 2026
Jure Sešek: Kdo ima prav?

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij RupelDobri nameniSlovenska MaticaPeter JambrekIgor BavčarIgor OmerzaJanez JanšaIgnacija Fridl Jarc

Naš gost

VEČ ... |
Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Hadrijan Corsi

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Matjaž Merljak

spominživljenjezamejstvorojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika

Doživetja narave

VEČ ... |
Španska drama: Sonce, Luna, Zemlja in mladi

Podoživeli smo enega najveličastnejših nebesnih pojavov, popolni Sončev mrk, ki so ga v Španiji opazovali številni Slovenci. Na planoti več kot tisoč metrov nad morjem se je v opuščeni vasici zbrala 31 članska slovenska odprava. Med njimi so bili tudi mladi opazovalci Iva Grabrijan, Matej Pavec, Ela Košorok in Gal Kham, ki so z nami delili svoje vtise ob srečanju Sonca, Lune in Zemlje.

Španska drama: Sonce, Luna, Zemlja in mladi

Podoživeli smo enega najveličastnejših nebesnih pojavov, popolni Sončev mrk, ki so ga v Španiji opazovali številni Slovenci. Na planoti več kot tisoč metrov nad morjem se je v opuščeni vasici zbrala 31 članska slovenska odprava. Med njimi so bili tudi mladi opazovalci Iva Grabrijan, Matej Pavec, Ela Košorok in Gal Kham, ki so z nami delili svoje vtise ob srečanju Sonca, Lune in Zemlje.

Blaž Lesnik

vesoljesončev mrkpopolni mrkopazovanjenarava

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović: Ko je grob politični problem, zastava pa provokacija

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Alen Salihović

komentar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Prenos maše iz mariborske stolnice.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, na orgle je igral Matej Podstenšek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Ob Marijinem rojstvu romanja v Porčinj in na Staro Goro

Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Mitja Čander: Slovenija potrebuje več kritične misli

Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.

Tanja Dominko

politika