Vincenc Gotthardt je glavni urednik Nedelje, cerkvenega tednika na avstrijskem Koroškem, ki je luč sveta ugledal pred sto leti. Danes je to osrednji časopis koroških Slovencev, vsaka številka je svojevrsten umetniški projekt, pri katerem se čuti, da ga ustvarjajo ljudje s srcem. V pogovoru je sogovornik razkril, kaj vse pripravljajo ob letošnjem jubileju, kako pomembna je jezikovna hrbtenica, pogledali smo z zgodovino tednika in k njegovim prelomnicam. Spoznali smo tudi Vincencevo pot do Nedelje ter tudi njegove fotografske, pisateljske in risarske žilice.
Vincenc Gotthardt je glavni urednik Nedelje, cerkvenega tednika na avstrijskem Koroškem, ki je luč sveta ugledal pred sto leti. Danes je to osrednji časopis koroških Slovencev, vsaka številka je svojevrsten umetniški projekt, pri katerem se čuti, da ga ustvarjajo ljudje s srcem. V pogovoru je sogovornik razkril, kaj vse pripravljajo ob letošnjem jubileju, kako pomembna je jezikovna hrbtenica, pogledali smo z zgodovino tednika in k njegovim prelomnicam. Spoznali smo tudi Vincencevo pot do Nedelje ter tudi njegove fotografske, pisateljske in risarske žilice.
Naš gost
Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.
Naš gost
Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.
Naš gost
Oskar Savarín je popotnik, raziskovalec, pa tudi pisatelj in uspešen podjetnik. Je ustanovitelj in lastnik turistične agencije Oskar. Z nami je bil raziskovalec, ki je pred tridesetimi leti odšel na indonezijski otok Sulawesi, da je našel sebe. Spoznal je, da je njegovo poslanstvo s potovanji bogatiti druge. Začel je sam, z računalnikom v dnevni sobi, danes pa stotnija vodnikov, ki izhaja iz njegove vodniške šole, predstavlja srce mnogih potovanj po vsem svetu. Spoznali smo ustvarjalnost nemirnega duha, ki pravi, da je bistvo potovanj skrito v domačem življenju.
Naš gost
Oskar Savarín je popotnik, raziskovalec, pa tudi pisatelj in uspešen podjetnik. Je ustanovitelj in lastnik turistične agencije Oskar. Z nami je bil raziskovalec, ki je pred tridesetimi leti odšel na indonezijski otok Sulawesi, da je našel sebe. Spoznal je, da je njegovo poslanstvo s potovanji bogatiti druge. Začel je sam, z računalnikom v dnevni sobi, danes pa stotnija vodnikov, ki izhaja iz njegove vodniške šole, predstavlja srce mnogih potovanj po vsem svetu. Spoznali smo ustvarjalnost nemirnega duha, ki pravi, da je bistvo potovanj skrito v domačem življenju.
Naš gost
Oddaja prinaša pogovor z izjemnim glasbenikom, skladateljem, dirigentom in aranžerjem, ki je s svojim ustvarjalnim opusom vtisnil močan pečat v slovensko glasbo. Lojze Krajnčan je pred kratkim s slavnostnim koncertom zaokrožil dobra štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija. Prisluhnite, kako glasba plapola skozi rod Krajnčanov.
Naš gost
Oddaja prinaša pogovor z izjemnim glasbenikom, skladateljem, dirigentom in aranžerjem, ki je s svojim ustvarjalnim opusom vtisnil močan pečat v slovensko glasbo. Lojze Krajnčan je pred kratkim s slavnostnim koncertom zaokrožil dobra štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija. Prisluhnite, kako glasba plapola skozi rod Krajnčanov.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja s. Metka Tušar, ki se je rodila v Šempetru pri Novi Gorici, otroštvo pa preživela v Šebreljah, sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Kot devetnajstletna je vstopila k usmiljenkam in kot medicinska sestra delala v različnih bolnišnicah po Sloveniji. Trenutno je zaposlena v domu starejših: Domu svete Katarine v Mengšu kot glavna medicinska sestra. V oddaji jo bomo gostili tudi kot pesnico in pisateljico; poezijo piše že od srednje šole in lani je izdala pesniško zbirko Svobodni, tri leta prej pa pesmi in pravljice Ti boš povedal. V pogovoru tudi o njeni preizkušnji – možganskem raku in spoznanjih, ki ji jih je ta prinesla v njeno življenje. V času po zdravljenju je prepisala celotno Novo zavezo Svetega pisma, Markov evangelij pa še s kaligrafsko pisavo. Navdih in odmik išče v naravi, ki jo rada tudi fotografira, fotografije pa tudi umestila v svoji pesniški zbirki.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja s. Metka Tušar, ki se je rodila v Šempetru pri Novi Gorici, otroštvo pa preživela v Šebreljah, sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Kot devetnajstletna je vstopila k usmiljenkam in kot medicinska sestra delala v različnih bolnišnicah po Sloveniji. Trenutno je zaposlena v domu starejših: Domu svete Katarine v Mengšu kot glavna medicinska sestra. V oddaji jo bomo gostili tudi kot pesnico in pisateljico; poezijo piše že od srednje šole in lani je izdala pesniško zbirko Svobodni, tri leta prej pa pesmi in pravljice Ti boš povedal. V pogovoru tudi o njeni preizkušnji – možganskem raku in spoznanjih, ki ji jih je ta prinesla v njeno življenje. V času po zdravljenju je prepisala celotno Novo zavezo Svetega pisma, Markov evangelij pa še s kaligrafsko pisavo. Navdih in odmik išče v naravi, ki jo rada tudi fotografira, fotografije pa tudi umestila v svoji pesniški zbirki.
Naš gost
V oddaji Naš gost je bila tokrat z nami pisateljica Helena Šuklje, ki se v literarnem prostoru uveljavlja predvsem s kratko prozo. Po izobrazbi je sicer magistra farmacije, kar se odraža tudi v njenem literarnem svetu, kjer pogosto prepleta znanost in umetnost. Leta 2025 je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Bližina na recept. Helena Šuklje je tudi vnukinja pisatelja Igorja Torkarja (Borisa Fakina), kar njeno ustvarjanje umešča v širši kulturni in literarni kontekst.
Naš gost
V oddaji Naš gost je bila tokrat z nami pisateljica Helena Šuklje, ki se v literarnem prostoru uveljavlja predvsem s kratko prozo. Po izobrazbi je sicer magistra farmacije, kar se odraža tudi v njenem literarnem svetu, kjer pogosto prepleta znanost in umetnost. Leta 2025 je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Bližina na recept. Helena Šuklje je tudi vnukinja pisatelja Igorja Torkarja (Borisa Fakina), kar njeno ustvarjanje umešča v širši kulturni in literarni kontekst.
Naš gost
Mag. Slavica Trstenjak je pedagoginja in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole v Negovi, ki je pomembno zaznamovala razvoj šole in lokalne skupnosti. Posebej je znana po prizadevanjih za širjenje humanističnih vrednot v vzgoji ter po ohranjanju dediščine psihologa Antona Trstenjaka. Občina Gornja Radgona je razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto, ker je letos sto dvajset let od rojstva in trideset let od smrti Antona Trstenjaka, enega najpomembnejših slovenskih mislecev. Skozi vse leto se vrstijo številni kulturni, znanstveni in spominski dogodki, ki prikazujejo številne vidike njegove zapuščine. Trstenjak je dejal, dokler se o nekom govori, tako dolgo ta človek živi. V oddaji smo prepletali pot obeh, akademika in pedagoginje, ki je v lokalnem okolju med najbolj zaslužnimi za ohranjanje spomina na akademika dr. Trstenjaka prihodnjim rodovom.
Naš gost
Mag. Slavica Trstenjak je pedagoginja in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole v Negovi, ki je pomembno zaznamovala razvoj šole in lokalne skupnosti. Posebej je znana po prizadevanjih za širjenje humanističnih vrednot v vzgoji ter po ohranjanju dediščine psihologa Antona Trstenjaka. Občina Gornja Radgona je razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto, ker je letos sto dvajset let od rojstva in trideset let od smrti Antona Trstenjaka, enega najpomembnejših slovenskih mislecev. Skozi vse leto se vrstijo številni kulturni, znanstveni in spominski dogodki, ki prikazujejo številne vidike njegove zapuščine. Trstenjak je dejal, dokler se o nekom govori, tako dolgo ta človek živi. V oddaji smo prepletali pot obeh, akademika in pedagoginje, ki je v lokalnem okolju med najbolj zaslužnimi za ohranjanje spomina na akademika dr. Trstenjaka prihodnjim rodovom.
Naš gost
S prevajalko Jano Unuk smo se pogovarjali o njenem življenju in delu in o prevajanju Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk.
Naš gost
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Sol in luč
Travmatični dogodki se lahko zapišejo v celice in jih celo podedujemo. Podoživljamo travme naših prednikov za katere sploh ne vemo in nam lahko povzročajo hude psihične motnje. V oddaji Sol in luč smo prebrali še nekaj odlomkov iz knjige Podedovane družinske travme, ki opisuje prav takšne življenjske zgodbe. Knjigo je napisal terapevt Mark Wolynn, izšla pa je pri založbi Primus.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. maj 2026 ob 05-ih
Svetovalnica
Ali se vodja rodi – ali to postane? Kako razumemo vodenje v Sloveniji in zakaj je to veščina, ki jo je treba razvijati, negovati in vanjo vlagati? Tokrat smo odprli vprašanja vodenja v različnih okoljih: v formalnih organizacijah, prostovoljnih društvih in v vsakdanjem življenju (doma oziroma v družini). Z nami je bil profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janez Stare.
Zgodbe za otroke
Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.
Kulturni utrinki
Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.
Komentar Zanima.me
Urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal v tokratnem komentarju razmišlja o predlogu zakona za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč ter o vprašanju pietete, spomina in sprave v slovenski družbi. Sprašuje se, zakaj tudi 80 let po vojni pokop mrtvih ostaja ideološko vprašanje, ter opozarja na pomen civilizacijskega minimuma – pravice do groba, imena in dostojnega spomina.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.