Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

9. 8. 2026
Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

Jože Bartolj

VEČ ...|9. 8. 2026
Tomaž Ivešić: Monografija Jugoslovanstvo

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

Jože Bartolj

spominpolitikaTomaž IvešićIgor GradinaJugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi

Moja zgodba

VEČ ... |
Sklep sv. maš za slovenske mučence

S slovesno trideseto sveto mašo se je pri frančiškanih na Tromostovju sklenil niz svetih maš, ki so jih na prve petke v mesecu, v okviru pobude Vseposvojitev, pripravljali za svetniške kandidate, žrtve komunističnega nasilja. Ob tem so predstavili tudi knjigo o mučencih, svetniških kandidatih, z naslovom Ker ljubezen ne pozablja! Gostja oddaje Moja zgodbe ob 20. uri bo pobudnica Romana Bider.

Sklep sv. maš za slovenske mučence

S slovesno trideseto sveto mašo se je pri frančiškanih na Tromostovju sklenil niz svetih maš, ki so jih na prve petke v mesecu, v okviru pobude Vseposvojitev, pripravljali za svetniške kandidate, žrtve komunističnega nasilja. Ob tem so predstavili tudi knjigo o mučencih, svetniških kandidatih, z naslovom Ker ljubezen ne pozablja! Gostja oddaje Moja zgodbe ob 20. uri bo pobudnica Romana Bider.

spominpolitikavseposvojitev Romana Biderslovenski mučencimaše za slovenske mučence

Moja zgodba

Sklep sv. maš za slovenske mučence

S slovesno trideseto sveto mašo se je pri frančiškanih na Tromostovju sklenil niz svetih maš, ki so jih na prve petke v mesecu, v okviru pobude Vseposvojitev, pripravljali za svetniške kandidate, žrtve komunističnega nasilja. Ob tem so predstavili tudi knjigo o mučencih, svetniških kandidatih, z naslovom Ker ljubezen ne pozablja! Gostja oddaje Moja zgodbe ob 20. uri bo pobudnica Romana Bider.

VEČ ...|13. 9. 2026
Sklep sv. maš za slovenske mučence

S slovesno trideseto sveto mašo se je pri frančiškanih na Tromostovju sklenil niz svetih maš, ki so jih na prve petke v mesecu, v okviru pobude Vseposvojitev, pripravljali za svetniške kandidate, žrtve komunističnega nasilja. Ob tem so predstavili tudi knjigo o mučencih, svetniških kandidatih, z naslovom Ker ljubezen ne pozablja! Gostja oddaje Moja zgodbe ob 20. uri bo pobudnica Romana Bider.

Jože Bartolj

spominpolitikavseposvojitev Romana Biderslovenski mučencimaše za slovenske mučence

Moja zgodba

VEČ ... |
80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

spominpolitikaDimitrij RupelDobri nameniSlovenska MaticaPeter JambrekIgor BavčarIgor OmerzaJanez JanšaIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

VEČ ...|6. 9. 2026
80 let Dimitrija Rupla

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij RupelDobri nameniSlovenska MaticaPeter JambrekIgor BavčarIgor OmerzaJanez JanšaIgnacija Fridl Jarc

Moja zgodba

VEČ ... |
Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

spominpolitikabarbara VodopivecVilibald KonteIvan KonteRazbiranje molkausoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej

Moja zgodba

Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

VEČ ...|30. 8. 2026
Barbara Vodopivec: Usoda bratov Konte

Poslušate lahko predavanje dr. Barbare Vodopivec z naslovom Razbiranje molka skozi družinsko zgodovino: usoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej. Predavanje temelji na raziskavi, ki osvetljuje življenjski poti bratov Vilibalda in Ivana Konteja, katerih usodi zrcalita burne politične in družbene prelomnice 20. stoletja.

Predavanje je nastalo po zgodovinski raziskavi dr. Barbare Vodopivec z naslovom Slišati tišino in podnaslovom Družine Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Znanstvena monografija, ki jo je izdala Založba ZRC »Slišati tišino« nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

 

Jože Bartolj

spominpolitikabarbara VodopivecVilibald KonteIvan KonteRazbiranje molkausoda bratov Konte pred drugo svetovno vojno in po njej

Moja zgodba

VEČ ... |
Ob evropskem dnevu žrtev totalitarnih režimov

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

Ob evropskem dnevu žrtev totalitarnih režimov

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

spominpolitikaevropski dan vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimovv senci BeethovnoveIgnacija Fridl JarcFranc ŠuštarJelka PiškuričMihael ZupančičTomaž Ivešić

Moja zgodba

Ob evropskem dnevu žrtev totalitarnih režimov

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

VEČ ...|23. 8. 2026
Ob evropskem dnevu žrtev totalitarnih režimov

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

Jože Bartolj

spominpolitikaevropski dan vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimovv senci BeethovnoveIgnacija Fridl JarcFranc ŠuštarJelka PiškuričMihael ZupančičTomaž Ivešić

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaIgor KaučičVanja KočevarOd Sclavonie in Windischlanda do slovenske deželeUstavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

VEČ ...|16. 8. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 6. del

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaIgor KaučičVanja KočevarOd Sclavonie in Windischlanda do slovenske deželeUstavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes

Moja zgodba

VEČ ... |
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaHelena JaklitschIgor GrdinaOd slovenske dežele do SlovenijeSlovenija v zamejstvu in izseljenstvu

Moja zgodba

Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

VEČ ...|2. 8. 2026
Slovenija - poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja 5. del

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaHelena JaklitschIgor GrdinaOd slovenske dežele do SlovenijeSlovenija v zamejstvu in izseljenstvu

Moja zgodba

VEČ ... |
Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

spominpolitikaJože StrgarNeki hudič le mora bitTore RodeVlasta Doležal RusMatej CepinMatija CenceljLjudmila NovakAndrej StrgarMatjaž MastnakMateja Maček

Moja zgodba

Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

VEČ ...|26. 7. 2026
Jože Strgar ob knjigi Neki hudič le mora bit

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože StrgarNeki hudič le mora bitTore RodeVlasta Doležal RusMatej CepinMatija CenceljLjudmila NovakAndrej StrgarMatjaž MastnakMateja Maček

Moja zgodba

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

Jezik kot temelj sobivanja

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

Matjaž Merljak

družbarojakijezikcerkev

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Marjan Bunič

jezikpravila

Doživetja narave

VEČ ... |
15. kolesarsko romanje - med Alpami in Krasom

Podoživeli smo petnajsto romanje Od Marije k Mariji, ki je bilo tudi letos v znamenju kolesarjenja, romanja in številnih srečanj. Nekaj utrinkov se je ujelo v naš mikrofon, druge pa bodo delili radijski kolesarji. Potovali smo iz alpskega sveta pod Julijci, ob smaragdni Soči, med vinogradi in primorskimi vasmi vse do Device Marije Obršljanske pri Komnu. Ne le po kilometrih, ampak predvsem od prijatelja do prijatelja.

15. kolesarsko romanje - med Alpami in Krasom

Podoživeli smo petnajsto romanje Od Marije k Mariji, ki je bilo tudi letos v znamenju kolesarjenja, romanja in številnih srečanj. Nekaj utrinkov se je ujelo v naš mikrofon, druge pa bodo delili radijski kolesarji. Potovali smo iz alpskega sveta pod Julijci, ob smaragdni Soči, med vinogradi in primorskimi vasmi vse do Device Marije Obršljanske pri Komnu. Ne le po kilometrih, ampak predvsem od prijatelja do prijatelja.

Blaž Lesnik

Od Marije k Marijiradijsko romanjekolesarjenjeprijatelji Radia Ognjiščenarava

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. september 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. september 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ... |
Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc

Kljub solidni gospodarski rasti se slovensko gospodarstvo sooča z vse več izzivi: od visokih stroškov energije in pomanjkanja konkurenčnosti do negotovih razmer na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica Slovenije od nove vlade pričakuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in bolj spodbudno poslovno okolje. Kako zdrava je trenutna rast in kaj pomeni za slovenska podjetja okrevanje Nemčije? Kako nanje vplivajo trgovinske napetosti, dražji energenti in vse močnejša konkurenca s Kitajske? O tem in o razvojnih priložnostih Slovenije do leta 2035 smo govorili z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc

Kljub solidni gospodarski rasti se slovensko gospodarstvo sooča z vse več izzivi: od visokih stroškov energije in pomanjkanja konkurenčnosti do negotovih razmer na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica Slovenije od nove vlade pričakuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in bolj spodbudno poslovno okolje. Kako zdrava je trenutna rast in kaj pomeni za slovenska podjetja okrevanje Nemčije? Kako nanje vplivajo trgovinske napetosti, dražji energenti in vse močnejša konkurenca s Kitajske? O tem in o razvojnih priložnostih Slovenije do leta 2035 smo govorili z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem.

Alen Salihović

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Na Bizeljskem odprli prenovljeni grad Pišece

Na Bizeljskem so tudi uradno za javnost odprli grad Pišece. Na slavnostni prireditvi je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc poudarila, da niso odprli le obnovljenega gradu, temveč prostor, ki bo ponovno zaživel kot javni kulturni prostor. Grad je v upravljanje prevzel Posavski muzej Brežice.

Na Bizeljskem odprli prenovljeni grad Pišece

Na Bizeljskem so tudi uradno za javnost odprli grad Pišece. Na slavnostni prireditvi je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc poudarila, da niso odprli le obnovljenega gradu, temveč prostor, ki bo ponovno zaživel kot javni kulturni prostor. Grad je v upravljanje prevzel Posavski muzej Brežice.

Jože Bartolj

kulturadediščinagrad Pišece

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 14. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Kosovél in še kaj

V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o Kosovélu in še čem.

Marjan Bunič

jezikpravila

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zakaj se kruh drobi?

Pisala je poslušalka, ki doma peče kruh iz 300 g polnozrnate moke, ostalo do 2 kg pa navadne moke, 3 male žličke soli, 6 žlic olja, 14 dl vode, 2 kocki kvasa in 200 g namočenih ovsenih kosmičev. Iz tega pripravi 2 hleba in speče v pečici. Kruh je lep in okusen, a se pri rezanju precej drobi. Ko vzhaja, je pokrit s krpo in polivinilom. Enako, ko ga vzame iz pečice. Zakaj kruh drobi? Sestra Nikolina je takoj odgovorila, da je bilo testo pregosto in da naj zato naslednjič doda več tekočine, najprej 1 dl, nato pa potrebi še več.

Zakaj se kruh drobi?

Pisala je poslušalka, ki doma peče kruh iz 300 g polnozrnate moke, ostalo do 2 kg pa navadne moke, 3 male žličke soli, 6 žlic olja, 14 dl vode, 2 kocki kvasa in 200 g namočenih ovsenih kosmičev. Iz tega pripravi 2 hleba in speče v pečici. Kruh je lep in okusen, a se pri rezanju precej drobi. Ko vzhaja, je pokrit s krpo in polivinilom. Enako, ko ga vzame iz pečice. Zakaj kruh drobi? Sestra Nikolina je takoj odgovorila, da je bilo testo pregosto in da naj zato naslednjič doda več tekočine, najprej 1 dl, nato pa potrebi še več.

Matjaž Merljak

kuhajmo