V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.
V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.
spominpolitikaSlovenija poimenovanja in pojmovanja skozi stoletjaHelena JaklitschIgor GrdinaOd slovenske dežele do SlovenijeSlovenija v zamejstvu in izseljenstvu
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.
Moja zgodba
Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.
Moja zgodba
Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bo tokrat pred nami knjiga Kardelj - Socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca. Ta predstavlja življenje in delo enega ključnih predvojnih revolucionarjev, ideologa in vplivnega politika Edvarda Kardelja. Zanj je novinar Ivo Žajdela v članku v tedniku Družina zapisal, da je največji zločinec v zgodovini slovenskega naroda. Naša gosta bosta publicist dr. Bernard Nežmah in zgodovinar dr. Jože Dežman.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba bo tokrat pred nami knjiga Kardelj - Socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca. Ta predstavlja življenje in delo enega ključnih predvojnih revolucionarjev, ideologa in vplivnega politika Edvarda Kardelja. Zanj je novinar Ivo Žajdela v članku v tedniku Družina zapisal, da je največji zločinec v zgodovini slovenskega naroda. Naša gosta bosta publicist dr. Bernard Nežmah in zgodovinar dr. Jože Dežman.
Moja zgodba
Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«
Moja zgodba
Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«
Moja zgodba
Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.
Moja zgodba
Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.
Moja zgodba
Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.
Moja zgodba
Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate posnetek spominske slovesnosti za pobitimi domobranci in civilisti, ki je v soboto 6. junija potekala v Kočevskem Rogu. Sv. mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Objavili smo pridigo škofa Sajeta in kulturni program, ki je potekal po sveti maši.
Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Komentar tedna
V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.
Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.
Pogovor o
V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Srečanja
Spoznali smo življenje Saše Rolih in Lučke Pajk, ki imata vsaka svojo vrsto cerebralne paralize. Pot ni lahka, a pričujeta, kako Bog sčasoma vse prav uredi in postavi na pravo mesto. Spregovorili sta o moli vere, o dobrih ljudeh in prijateljih ter daru pesništva in likovnega izražanja.
Moja zgodba
V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor, ki ga je za Gospodov dan pripravil nadškof Marjan Turnšek. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili po namenu svetega očeta za avgust: ZA EVANGELIZACIJO MEST. Po 21.uri je bila Radijska kateheza Naši očetje v veri. Brat Miran Špelič nas je tokrat popeljal v davno preteklost, v drugo stoletje, ustavili smo se pri Hipolitu, ki je bil zelo zagonetna oseba, o kateri znanstveniki še niso rekli zadnje besede. Srečali smo se z besedilom, ki je najstarejša razlaga Svetega pisma.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naš gost je bil slovenski jungovski učni psihoanalitik in supervizor Tine Papič, ki sicer prihaja iz Maribora in ima na svoje otroštvo lepe spomine. Zanimala ga je tehnika, a ga je potem vseeno odneslo v dušeslovje. Kako in zakaj? Odgovarjal je tudi na pereča vprašanja današnjega časa.
Za življenje
Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.