Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek predstavitve zadnje biografske knjige nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja z naslovom Neki hudič le mora bit. Ob knjigi so spregovorili Strgarjevi prijatelji in znanci, ki so obujali spomine na skupna leta na političnem, strokovnem in osebnem področju.

V oddaji Moja zgodba bo tokrat pred nami knjiga Kardelj - Socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca. Ta predstavlja življenje in delo enega ključnih predvojnih revolucionarjev, ideologa in vplivnega politika Edvarda Kardelja. Zanj je novinar Ivo Žajdela v članku v tedniku Družina zapisal, da je največji zločinec v zgodovini slovenskega naroda. Naša gosta bosta publicist dr. Bernard Nežmah in zgodovinar dr. Jože Dežman.

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Slovenska matica je izdala knjigo Jasne Blažič Skupinski portret z očetom, spomine na očeta publicista in disidenta v komunističnem režimu Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli. Predstavitev je bila 26. maja, vodila jo je takrat še tajnica urednica Slovenske matice Ifigenija Fridel Jarc, poleg avtorica Jasne Blažič pa je sodelovala tudi publicistka Alenka Puhar, ki je bila nekaj časa Blažičeva stanovska kolegica na časopisu Delo.

Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.