Is podcast
Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
Le še do petka 29. 3. imajo kmetije čas, da uredijo morebitna neskladja v sistemu Sopotnik. Trenutno so najbolj aktualna neskladja povezana z strniščnimi posevki (tako neprezimnimi, kot prezimnimi) do težav pa prihaja zaradi mokre zime, ki je onemogočala podoravanje rastlin za zeleno gnojenje in tudi drugače vplivala na uspeh ozelenitev.
Le še do petka 29. 3. imajo kmetije čas, da uredijo morebitna neskladja v sistemu Sopotnik. Trenutno so najbolj aktualna neskladja povezana z strniščnimi posevki (tako neprezimnimi, kot prezimnimi) do težav pa prihaja zaradi mokre zime, ki je onemogočala podoravanje rastlin za zeleno gnojenje in tudi drugače vplivala na uspeh ozelenitev.
V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.
V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
Evropska komisija je kmete in male dobavitelje v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi povabila k izpolnitvi vprašalnika o nepoštenih trgovinskih praksah. Gre za redno letno raziskavo v okviru izvajanja direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s hrano, ki se je začela uporabljati konec leta 2021. Vprašalnik je mogoče izpolniti še do nedelje 15. marca.
Evropska komisija je kmete in male dobavitelje v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi povabila k izpolnitvi vprašalnika o nepoštenih trgovinskih praksah. Gre za redno letno raziskavo v okviru izvajanja direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s hrano, ki se je začela uporabljati konec leta 2021. Vprašalnik je mogoče izpolniti še do nedelje 15. marca.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Kmetje morajo, zaradi varstva voda, upoštevati stroge časovne omejitve glede gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Tokrat smo spomnili, katere omejitve te dni še veljajo in katere so že sproščene.
Kmetje morajo, zaradi varstva voda, upoštevati stroge časovne omejitve glede gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Tokrat smo spomnili, katere omejitve te dni še veljajo in katere so že sproščene.
Takoj po poročilih ob 9.00, boste slišali nekaj misli Martina Nahtigala, urednika spletnega portala Domovina.je iz njegove analize stanja kmečkih protestov, v Evropi in pri nas doma.
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.