Is podcast
Radijci smo v jutru tihe nedelje molili rožni venec za blagoslov radijskega misijona.
Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju.
Ne bojte se, odprite svoja srca, odprite svoje družine, odprite svoje domove. In videli boste, da vas bo sad močno osrečil. Naj vas Gospod blagoslovi in vas Marija varuje. Hvala in molite zame!
Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju.
Radijci smo v jutru tihe nedelje molili rožni venec za blagoslov radijskega misijona.
Ne bojte se, odprite svoja srca, odprite svoje družine, odprite svoje domove. In videli boste, da vas bo sad močno osrečil. Naj vas Gospod blagoslovi in vas Marija varuje. Hvala in molite zame!
Marjan Bunič je v zadnjem misijonskem večernem pogovoru gostil dva zakonska para: Marjeto in Milana Hrastar ter Ireno in Petra Šterbenk in misijonarja p. Marjana Čudna. Večerni pogovor se je dotaknil različnih duhovnosti v Cerkvi, različnosti moške in ženske narave pri tem in se še posebej ustavil ob marijanski pobožnosti.
»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«
Čas misijona je čas milosti in odločitve, čas brisanja prahu in zračenja duš. Papež Frančišek je posebej za Radio Ognjišče z naslednjimi besedami blagoslovil radijski misijon: »Misijon je Gospodov obisk; Bog trka na vaša vrata, na vrata vašega srca, na vrata vaše družine, na vrata vašega doma – Gospod vas pride obiskat. Ne bojte se, odprite vaša srca, družine, vaše domove in videli boste, da vas bo sad močno osrečil. Naj vas Gospod blagoslovi in vas Marija varuje.«
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.
Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.