Poslušalka je vprašala, kako naj se izogne temu, da bi se ji biskvit prilepil na peki papir. Sestri Nikolini je težava znana in ji je svetovala, naj kane nekaj kapljic olja in jih razmaže po peki papirju.  

Poslušalka ima domače jagode, iz njih bi rada pripravila domač sladoled. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj jih očisti in razreže (če se debelejše, lahko na štiri dele). Potrese jih s sladkorjem in doda sok limone. Posebej naj stepe sladko smetano (½ litra) in doda ena ali dva jogurta. Lahko sta navadna, odlično pa bo, če bo to jagodni jogurt. To naj doda k jagodam in dobro premeša. Lahko doda še kakšno godzno jagodo ali malino. Metlico naj pusti v posodi, ki pa jo postavi v skrinjo. Vsak ½ do ¾ ure na premeša. Tak bo nastal zelo okusen domač sladoled. Možno je tudi, da dobljeno mešanico naloži v posodice ali kozarčke in jih postavi v skrinjo. Iz jagod lahko naredi tudi domačo marmelado. Jagode očisti in nareže na polovice ali četrtine. Naloži jih na pekač, ki ga malo nagne. Nato naj potrese s sladkorjem. Tako pusti nekaj ur ali čez noč. Sok, ki se ob tem nabere, se porabi za popit, jagodno kašo pa naj naloži v kozico, po potrebi še dosladka in skuha. Pene naj sproti pobira. Čas kuhanja se skrajša z želirnim sladkorjem. 

Iz belušev, ki jih v teh dneh že lahko dobimo z domačih polj in vrtov, se lahko pripravi odlična juha ali pa rižota. Beluše očistimo, oleseneli del odrežemo in narežemo na 1 do 1 ½ cm velike koščke. V vodo jih damo kuhat skupaj s krompirjem in korenčkom. Solimo in naj se kuhajo do mehkega. Nato jih zmiksamo in dobimo kremno juho iz belušev. V njo lahko zamešamo 1-2 žlici kisle smetane, po želji dodamo še kakšno začimbo. Lahko pa narezane beluše najprej pražimo na čebuli, dodamo krompir in korenje in zalijmo z vodo. Ko bo skuhano, zmiksamo. Za rižoto beluše narežemo in pražimo na čebuli, nato dodamo riž in ko bo dobro praženo, zalijemo z dvakratno količino vode ter solimo. Nato naj počasi, mirno vre. Ko se je tekočina pokuhala, dobro premešamo in po vrhu pokrijemo s tankimi rezinami masla. 

Poslušalka je vprašala, če citronsko kislino pri pripravi pijače iz bezga lahko nadomesti s čim drugim, ker ji za zdravje ne odgovarja. Sestra Nikolina ji je svetovala sok limone. Možno je uporabiti tudi vinsko kislino, a bo okus nekoliko drugačen. Tretja možnost je pomarančni sok ali prašek za pomarančni napitek. Ena od poslušalk je spomnila, da so limone škropljene in zato je v lupini lahko tudi veliko kemikalij. Sestra Nikolina je zato svetovala, da se dobro operejo v vodi z dodatkom sode bikarbone ali pa se jih olupi.

Iz češenj, sploh tistih, ki že popokajo, lahko naredimo kompot (zraven damo kuhat tudi 2-3 jabolka), lahko pa jih  izkoščičimo in pripravimo štrudelj. Nekaj jih lahko damo tudi v skrinjo za sladice ali kompot v zimskem času. 

Vsako leto pride čas, se postavi vprašanje, koliko cvetov mora človek nabrati za bezgov sok oziroma za šabeso in kakšni cvetovi naj bodo in tako naprej. Sestra Nikolina odgovarja, naj bodo cvetovi sveže nabrani, peclje naj odrežemo in velikost naj bo srednja. Potrebujemo 30-35 cvetov. Te namočimo v 5 litrov prekuhane in ohlajene vode. Dodamo še rezine limone. Postavimo v hladen prostor in večkrat pomešamo. Po 24-ih urah odcedimo in ožamemo ter dodamo 1 ½ do 2 kg sladkorja in 20-25 gramov citronske kisline. Pokusimo in po potrebi še dodamo sladkor ali kislino. Šabeso nalijemo v steklenice in postavimo na hladno. Sok pa zavremo do 80 stopinj Celzija, nalijemo v pogrete steklenice in dobro zapremo. Naložimo v škatlo ter dobro pokrijemo. Ko se ohladi, prestavimo v klet. Če imamo višek cvetov, jih lahko nastrižemo in damo sušit. Shranjujemo jih v škatlah ali papirnatih vrečah. Cvetove lahko pripravimo tudi ocvrte – pomakamo jih v omletno testo (1/8 l mleka ali piva, 2 jajci, 12 dag moke, sol) in ocvremo v vročem olju, da zakrkne in dobi lepo barvo z obeh strani. 

ahko jih pripravimo iz ajdove kaše, ješprenja, prosene kaše, pire, riža ... Zrnje skuhamo, odcedimo, poškropimo z oljem in počakamo, da se ohladi. Nato dodamo koruzo iz konzerve, malo narezanih kislih kumaric, narezane rdeče paprike in to prelijemo z jogurtnim prelivom. Taka solata se zelo poda k pleskavicam, čevapčičem, narezku, hladni pečenki. K žaru se poda tudi makaronova solata. Drobne makarone skuhamo, odcedimo, dodamo malo maščobe, da se ne sprimejo in dodamo malo graha, narezane rdeče paprike, kislih kumaric, koruze ... Tudi tu je dobro zrnje pred kuhanjem namočiti. To skrajša čas kuhanja, hitreje postane mehko. 

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo.  Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.