Vzhajanje potice

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala glede vzhajanja potice – da jo pri drugem vzhajanju damo v hladno pečico. Sestra Nikonina pravi, da je to hitrejši način priprave potice, ki je prav tako uspešen. V tem primeru naredimo manjše zavitke in jih damo (štiri naenkrat, a z medsebojno razdaljo ali pa med nje damo trak peki papirja) na pekač z malo višjimi stranicami. Zavitke nabodemo in premažemo z jajcem ter damo v hladno pečico. Vrata zapremo in takrat jo šele priključimo na 190 stopinj Celzija. Lepo, počasi bo potica vzhajala in se dvigovala. Pečeno še malo pustimo v pekaču, nato gremo z nožem ob steni in jo obrnemo na desko.  

30. 3. 2026
Vzhajanje potice

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala glede vzhajanja potice – da jo pri drugem vzhajanju damo v hladno pečico. Sestra Nikonina pravi, da je to hitrejši način priprave potice, ki je prav tako uspešen. V tem primeru naredimo manjše zavitke in jih damo (štiri naenkrat, a z medsebojno razdaljo ali pa med nje damo trak peki papirja) na pekač z malo višjimi stranicami. Zavitke nabodemo in premažemo z jajcem ter damo v hladno pečico. Vrata zapremo in takrat jo šele priključimo na 190 stopinj Celzija. Lepo, počasi bo potica vzhajala in se dvigovala. Pečeno še malo pustimo v pekaču, nato gremo z nožem ob steni in jo obrnemo na desko.  

Matjaž Merljak

VEČ ...|30. 3. 2026
Vzhajanje potice

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala glede vzhajanja potice – da jo pri drugem vzhajanju damo v hladno pečico. Sestra Nikonina pravi, da je to hitrejši način priprave potice, ki je prav tako uspešen. V tem primeru naredimo manjše zavitke in jih damo (štiri naenkrat, a z medsebojno razdaljo ali pa med nje damo trak peki papirja) na pekač z malo višjimi stranicami. Zavitke nabodemo in premažemo z jajcem ter damo v hladno pečico. Vrata zapremo in takrat jo šele priključimo na 190 stopinj Celzija. Lepo, počasi bo potica vzhajala in se dvigovala. Pečeno še malo pustimo v pekaču, nato gremo z nožem ob steni in jo obrnemo na desko.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ješprenj in pira kot priloga in solata

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo.  Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.  

Ješprenj in pira kot priloga in solata

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo.  Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ješprenj in pira kot priloga in solata

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo.  Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.  

VEČ ...|20. 5. 2026
Ješprenj in pira kot priloga in solata

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo.  Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

VEČ ...|18. 5. 2026
Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Mesne pašetke v listnatem testu

Poslušalka bi rada za praznik pripravila mesne paštetke v listnatem testu. Sestra Nikolina je povedala, da iz mletega testa najprej oblikujemo klobasice kot bi delali debele čevapčiče. Na maščobi jih dobro opečemo. Ko se ohladijo, jih naložimo na razvaljano listnato testo. Postavimo jih diagonalno na pravokotnike oziroma kvadrate, ki jih naredimo s koleščkom. Nasprotna vogala zagrnem čez mestno klobasico in s polovico zobotreba pritrdimo na vrhu. Namažemo z jajcem in damo v vročo pečico - 190 do 200 stopinj Celzija. Pečemo 20-30 minut.  

Mesne pašetke v listnatem testu

Poslušalka bi rada za praznik pripravila mesne paštetke v listnatem testu. Sestra Nikolina je povedala, da iz mletega testa najprej oblikujemo klobasice kot bi delali debele čevapčiče. Na maščobi jih dobro opečemo. Ko se ohladijo, jih naložimo na razvaljano listnato testo. Postavimo jih diagonalno na pravokotnike oziroma kvadrate, ki jih naredimo s koleščkom. Nasprotna vogala zagrnem čez mestno klobasico in s polovico zobotreba pritrdimo na vrhu. Namažemo z jajcem in damo v vročo pečico - 190 do 200 stopinj Celzija. Pečemo 20-30 minut.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Mesne pašetke v listnatem testu

Poslušalka bi rada za praznik pripravila mesne paštetke v listnatem testu. Sestra Nikolina je povedala, da iz mletega testa najprej oblikujemo klobasice kot bi delali debele čevapčiče. Na maščobi jih dobro opečemo. Ko se ohladijo, jih naložimo na razvaljano listnato testo. Postavimo jih diagonalno na pravokotnike oziroma kvadrate, ki jih naredimo s koleščkom. Nasprotna vogala zagrnem čez mestno klobasico in s polovico zobotreba pritrdimo na vrhu. Namažemo z jajcem in damo v vročo pečico - 190 do 200 stopinj Celzija. Pečemo 20-30 minut.  

VEČ ...|13. 5. 2026
Mesne pašetke v listnatem testu

Poslušalka bi rada za praznik pripravila mesne paštetke v listnatem testu. Sestra Nikolina je povedala, da iz mletega testa najprej oblikujemo klobasice kot bi delali debele čevapčiče. Na maščobi jih dobro opečemo. Ko se ohladijo, jih naložimo na razvaljano listnato testo. Postavimo jih diagonalno na pravokotnike oziroma kvadrate, ki jih naredimo s koleščkom. Nasprotna vogala zagrnem čez mestno klobasico in s polovico zobotreba pritrdimo na vrhu. Namažemo z jajcem in damo v vročo pečico - 190 do 200 stopinj Celzija. Pečemo 20-30 minut.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Pehtranova potica

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

Pehtranova potica

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pehtranova potica

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

VEČ ...|12. 5. 2026
Pehtranova potica

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Jetrni cmoki

Poslušalka pripravlja jetrne cmoke iz zmletih jetrc, pšeničnega zdroba, jajc in peteršilja. Zakuha jih v goveji juhi. Zanima jo, da lahko kuhane cmoke zamrzne. Sestra Nikolina je dejala, da lahko, če jih je pripravljala iz svežih, domačih jetrc. V tem primeru naj cmokov ne skuha do konca. Pobere naj jih na pladenj ali gosto rešetko in zamrzne. 

Jetrni cmoki

Poslušalka pripravlja jetrne cmoke iz zmletih jetrc, pšeničnega zdroba, jajc in peteršilja. Zakuha jih v goveji juhi. Zanima jo, da lahko kuhane cmoke zamrzne. Sestra Nikolina je dejala, da lahko, če jih je pripravljala iz svežih, domačih jetrc. V tem primeru naj cmokov ne skuha do konca. Pobere naj jih na pladenj ali gosto rešetko in zamrzne. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jetrni cmoki

Poslušalka pripravlja jetrne cmoke iz zmletih jetrc, pšeničnega zdroba, jajc in peteršilja. Zakuha jih v goveji juhi. Zanima jo, da lahko kuhane cmoke zamrzne. Sestra Nikolina je dejala, da lahko, če jih je pripravljala iz svežih, domačih jetrc. V tem primeru naj cmokov ne skuha do konca. Pobere naj jih na pladenj ali gosto rešetko in zamrzne. 

VEČ ...|30. 4. 2026
Jetrni cmoki

Poslušalka pripravlja jetrne cmoke iz zmletih jetrc, pšeničnega zdroba, jajc in peteršilja. Zakuha jih v goveji juhi. Zanima jo, da lahko kuhane cmoke zamrzne. Sestra Nikolina je dejala, da lahko, če jih je pripravljala iz svežih, domačih jetrc. V tem primeru naj cmokov ne skuha do konca. Pobere naj jih na pladenj ali gosto rešetko in zamrzne. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Skorja pri kruhu odpada

Poslušalka je vprašala, zakaj ji pri kruhu, ki ga speče, nato pa nareže in da v skrinjo za čez teden, odpada skorja. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj naredi bolj krepko testo in doda naj malo več tekočine. Ko je kruh pečen, naj ga zavije v seriveto in da v vrečko, da bo ostal vlažen. 

Skorja pri kruhu odpada

Poslušalka je vprašala, zakaj ji pri kruhu, ki ga speče, nato pa nareže in da v skrinjo za čez teden, odpada skorja. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj naredi bolj krepko testo in doda naj malo več tekočine. Ko je kruh pečen, naj ga zavije v seriveto in da v vrečko, da bo ostal vlažen. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Skorja pri kruhu odpada

Poslušalka je vprašala, zakaj ji pri kruhu, ki ga speče, nato pa nareže in da v skrinjo za čez teden, odpada skorja. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj naredi bolj krepko testo in doda naj malo več tekočine. Ko je kruh pečen, naj ga zavije v seriveto in da v vrečko, da bo ostal vlažen. 

VEČ ...|28. 4. 2026
Skorja pri kruhu odpada

Poslušalka je vprašala, zakaj ji pri kruhu, ki ga speče, nato pa nareže in da v skrinjo za čez teden, odpada skorja. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj naredi bolj krepko testo in doda naj malo več tekočine. Ko je kruh pečen, naj ga zavije v seriveto in da v vrečko, da bo ostal vlažen. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Potica se je strgala

Poslušalec je pripravil sočno orehovo potico z veliko rozinami, namočenih v rumu. Med prenašanjem v okrogel model, se je potica trgala. V takem primeru je dobrodošlih več rok ali pa razdelitev zvitka na manjše kose, ki se potem v modelu združijo v eno. 

Potica se je strgala

Poslušalec je pripravil sočno orehovo potico z veliko rozinami, namočenih v rumu. Med prenašanjem v okrogel model, se je potica trgala. V takem primeru je dobrodošlih več rok ali pa razdelitev zvitka na manjše kose, ki se potem v modelu združijo v eno. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potica se je strgala

Poslušalec je pripravil sočno orehovo potico z veliko rozinami, namočenih v rumu. Med prenašanjem v okrogel model, se je potica trgala. V takem primeru je dobrodošlih več rok ali pa razdelitev zvitka na manjše kose, ki se potem v modelu združijo v eno. 

VEČ ...|24. 4. 2026
Potica se je strgala

Poslušalec je pripravil sočno orehovo potico z veliko rozinami, namočenih v rumu. Med prenašanjem v okrogel model, se je potica trgala. V takem primeru je dobrodošlih več rok ali pa razdelitev zvitka na manjše kose, ki se potem v modelu združijo v eno. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Priprava na domača praznovanja

S sestro Nikolino smo tokrat govorili tudi o pripravi domačih praznovanj ob birmah in prvih svetih obhajilih. Če bomo po slovesnosti v cerkvi kosilo pripravili doma, se je potrebno dela lotiti dovolj zgodaj. Juho lahko skuhamo prejšnji dan in naslednji dan samo zakuhamo. Tudi meso damo v marinado naslednji dan in jih nato samo popečemo in ponudi z omako. Priloge - riž ali testenine – tudi lahko pripravimo prej, na hitro pa lahko pripravimo še nekaj pomfrita. Zelena solata naj bo očiščena prej, nato jo operemo, da se napije in osveži. Sploh pa je pecivo tisto, ki ga lahko pripravljamo kar nekaj dni prej.

Priprava na domača praznovanja

S sestro Nikolino smo tokrat govorili tudi o pripravi domačih praznovanj ob birmah in prvih svetih obhajilih. Če bomo po slovesnosti v cerkvi kosilo pripravili doma, se je potrebno dela lotiti dovolj zgodaj. Juho lahko skuhamo prejšnji dan in naslednji dan samo zakuhamo. Tudi meso damo v marinado naslednji dan in jih nato samo popečemo in ponudi z omako. Priloge - riž ali testenine – tudi lahko pripravimo prej, na hitro pa lahko pripravimo še nekaj pomfrita. Zelena solata naj bo očiščena prej, nato jo operemo, da se napije in osveži. Sploh pa je pecivo tisto, ki ga lahko pripravljamo kar nekaj dni prej.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava na domača praznovanja

S sestro Nikolino smo tokrat govorili tudi o pripravi domačih praznovanj ob birmah in prvih svetih obhajilih. Če bomo po slovesnosti v cerkvi kosilo pripravili doma, se je potrebno dela lotiti dovolj zgodaj. Juho lahko skuhamo prejšnji dan in naslednji dan samo zakuhamo. Tudi meso damo v marinado naslednji dan in jih nato samo popečemo in ponudi z omako. Priloge - riž ali testenine – tudi lahko pripravimo prej, na hitro pa lahko pripravimo še nekaj pomfrita. Zelena solata naj bo očiščena prej, nato jo operemo, da se napije in osveži. Sploh pa je pecivo tisto, ki ga lahko pripravljamo kar nekaj dni prej.

VEČ ...|22. 4. 2026
Priprava na domača praznovanja

S sestro Nikolino smo tokrat govorili tudi o pripravi domačih praznovanj ob birmah in prvih svetih obhajilih. Če bomo po slovesnosti v cerkvi kosilo pripravili doma, se je potrebno dela lotiti dovolj zgodaj. Juho lahko skuhamo prejšnji dan in naslednji dan samo zakuhamo. Tudi meso damo v marinado naslednji dan in jih nato samo popečemo in ponudi z omako. Priloge - riž ali testenine – tudi lahko pripravimo prej, na hitro pa lahko pripravimo še nekaj pomfrita. Zelena solata naj bo očiščena prej, nato jo operemo, da se napije in osveži. Sploh pa je pecivo tisto, ki ga lahko pripravljamo kar nekaj dni prej.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kuhajmo s sestro Nikolino

Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica.

Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah.

Arhiv minulih oddaj in rubrik:
http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar

komentardružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Msgr. Qualizza živi med Beneškimi Slovenci

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

Msgr. Qualizza živi med Beneškimi Slovenci

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Moja zgodba

VEČ ... |
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Jože Bartolj

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Za življenje

VEČ ... |
Matic Vidic, vzgoja za življenje

Logoterapevt in diakon Matic Vidic je govoril o tem, kako kar najbolje opremiti otroke za samostojno življenjsko pot. 

Matic Vidic, vzgoja za življenje

Logoterapevt in diakon Matic Vidic je govoril o tem, kako kar najbolje opremiti otroke za samostojno življenjsko pot. 

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Globine

VEČ ... |
Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaTretja Mojzesova knjigakorenine vereduhovnoststarozavezna teologijadr. Jurij Bizjak

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 21. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Duhovna misel

VEČ ... |
Prestol milosti

»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

Prestol milosti

»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Častitljivi del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja

Častitljivi del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja

Radio Ognjišče