Poslušalka bi rada doma naredila napolitanke in je prosila za nasvet. Sestra Nikolina ji je povedala, kako si lahko pripravi kremo, v bistvu kar dve, oblate pa bo treba kupiti. Lahko jih uporabi cele, ali pa prereže, da bo dobila več plasti. Za čokoladno kremo potrebujemo 2 jajci, 15 dag sladkorja (to je 3-5 žlic kristal sladkorja), 1 ½ dl mleka, zvrhano žlico (3 dag) kakava in 3-4 dag čokoladnega prahu. Sestavine zmešamo in damo v kovinsko posodo, ki jo postavimo nad vrelo vodo. Mešamo, da dobimo pravo čokoladno kremo. Če je zelo gosta, dodamo še malo mleka. Skuhamo jo, da postane gladka. Odstavimo jo in dodamo 2-3 žlice ruma. Odstavimo, da se ohlaja. Posebej zmiksamo smetano, ki ji dodamo malo želatine (2 lista želatine, ki smo jo zmehčali v mrzli vodi). Ko je čokoladna krema že hladna, vmešamo smetano in dobimo krasen čokoladni namaz. Ko namaže plasti napolitanke, jih mora še obtežiti in oviti v mokro servieto, da bodo mehke. Nareže jih z dobrim, ostrim nožem ali žagico - z električnim nožem gre dobro. so tudi zunanjosti, da se ne drobi. Tako da to je pa skoraj obvezno. Ja, da naredi pa potem ko je to zavito, pa obteži, pa bo potem kakor treba. Za limonino kremo potrebujemo 3 žlice ostre moke in ½ l mleka. To zakuhamo, kakor kuhamo puding. V mleko dodamo tudi 15 dag sladkorja, vanilin sladkor pa damo v smetano med miksanjem. Lahko dodamo še kakšno žlico likerja in sok 2 ali 3 limon (po želji pomaranč). V kuhan puding pa dodamo še malo razmočene želatine. Če pozabimo, jo lahko dodamo v stepeno smetano. V ohlajeno kremo zamešamo že 30 dag dobro zmiksanega masla. Napolitanke sestavimo tako kot pri čokoladni kremi.
Poslušalka bi rada doma naredila napolitanke in je prosila za nasvet. Sestra Nikolina ji je povedala, kako si lahko pripravi kremo, v bistvu kar dve, oblate pa bo treba kupiti. Lahko jih uporabi cele, ali pa prereže, da bo dobila več plasti. Za čokoladno kremo potrebujemo 2 jajci, 15 dag sladkorja (to je 3-5 žlic kristal sladkorja), 1 ½ dl mleka, zvrhano žlico (3 dag) kakava in 3-4 dag čokoladnega prahu. Sestavine zmešamo in damo v kovinsko posodo, ki jo postavimo nad vrelo vodo. Mešamo, da dobimo pravo čokoladno kremo. Če je zelo gosta, dodamo še malo mleka. Skuhamo jo, da postane gladka. Odstavimo jo in dodamo 2-3 žlice ruma. Odstavimo, da se ohlaja. Posebej zmiksamo smetano, ki ji dodamo malo želatine (2 lista želatine, ki smo jo zmehčali v mrzli vodi). Ko je čokoladna krema že hladna, vmešamo smetano in dobimo krasen čokoladni namaz. Ko namaže plasti napolitanke, jih mora še obtežiti in oviti v mokro servieto, da bodo mehke. Nareže jih z dobrim, ostrim nožem ali žagico - z električnim nožem gre dobro. so tudi zunanjosti, da se ne drobi. Tako da to je pa skoraj obvezno. Ja, da naredi pa potem ko je to zavito, pa obteži, pa bo potem kakor treba. Za limonino kremo potrebujemo 3 žlice ostre moke in ½ l mleka. To zakuhamo, kakor kuhamo puding. V mleko dodamo tudi 15 dag sladkorja, vanilin sladkor pa damo v smetano med miksanjem. Lahko dodamo še kakšno žlico likerja in sok 2 ali 3 limon (po želji pomaranč). V kuhan puding pa dodamo še malo razmočene želatine. Če pozabimo, jo lahko dodamo v stepeno smetano. V ohlajeno kremo zamešamo že 30 dag dobro zmiksanega masla. Napolitanke sestavimo tako kot pri čokoladni kremi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Za postni čas lahko pripravimo testenine s sadjem ali pa testenine - domače rezance z orehi, pravi sestra Nikolina. Testenine skuhamo in dobro odcedimo ter vrnemo v lonec in zabelimo z raztopljenim maslom. Potem pa za kosilo ponudimo ob teh testeninah v posodici zmlete orehe, lahko tudi pomešane s sladkorjem (kristal ali v prahu). Vsak si vzame, kolikor želi, zraven pa lahko ponudimo kakšno sadno kremo ali čežano ali kompot ali podobno. Lahko pa naredimo testenine s sadjem – kot narastek. Jabolka (in še drugo sadje) zdušimo in zamešamo v kuhane, odcejene in zabeljene testenine. Po potrebi dolijemo malo sadnega (jabolčnega) soka. Po želji lahko dodamo še kakšno rozino (namočeno v rumu). Lahko pa sestavimo kot narastek: plast testenin in plast dušenega sadja. Na vrhu naj bo sadje, ki ga dobro pokrijemo s sirom ali jajčnim mlekom ali kislo smetano in damo v pečico, da se malo zapeče.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Za postni čas lahko pripravimo testenine s sadjem ali pa testenine - domače rezance z orehi, pravi sestra Nikolina. Testenine skuhamo in dobro odcedimo ter vrnemo v lonec in zabelimo z raztopljenim maslom. Potem pa za kosilo ponudimo ob teh testeninah v posodici zmlete orehe, lahko tudi pomešane s sladkorjem (kristal ali v prahu). Vsak si vzame, kolikor želi, zraven pa lahko ponudimo kakšno sadno kremo ali čežano ali kompot ali podobno. Lahko pa naredimo testenine s sadjem – kot narastek. Jabolka (in še drugo sadje) zdušimo in zamešamo v kuhane, odcejene in zabeljene testenine. Po potrebi dolijemo malo sadnega (jabolčnega) soka. Po želji lahko dodamo še kakšno rozino (namočeno v rumu). Lahko pa sestavimo kot narastek: plast testenin in plast dušenega sadja. Na vrhu naj bo sadje, ki ga dobro pokrijemo s sirom ali jajčnim mlekom ali kislo smetano in damo v pečico, da se malo zapeče.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pisala je poslušalka, ki ima zmleta bučna semena in bi rada iz te sestavine spekla palačinke. Zanima jo, ali je postopek enak kot pri izdelavi mase iz navadne moke. Običajno jih sicer dela iz ajdove moke, vendar bi rada porabila mleta bučna semena oziroma bučno moko. Sestra Nikolina ji pritrdilno odgovarja. Za prvič naj navadni moki doda nekaj te bučne moke, potem pa lahko po želji količino povečuje. Bučna semena so namreč mastna in to pride do izraza, ko pridejo v stik z vročino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pisala je poslušalka, ki ima zmleta bučna semena in bi rada iz te sestavine spekla palačinke. Zanima jo, ali je postopek enak kot pri izdelavi mase iz navadne moke. Običajno jih sicer dela iz ajdove moke, vendar bi rada porabila mleta bučna semena oziroma bučno moko. Sestra Nikolina ji pritrdilno odgovarja. Za prvič naj navadni moki doda nekaj te bučne moke, potem pa lahko po želji količino povečuje. Bučna semena so namreč mastna in to pride do izraza, ko pridejo v stik z vročino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če je primerno v pecivo, ki ga bodo jedli otroci, dodati rum. Je to potem varno za uživanje? Sestra Nikolina pravi, da je, saj dodamo le žlico ali dve ruma. Sestra ga doda tudi k beljakom, ko pripravlja sneg. Alkohol med peko izhlapi, aroma pa ostaja v jedi oziroma pecivu. Dodamo ga tudi v kvašena testa, pa ko cvremo. Če na zalogi ni ruma, lahko dodamo drugo žganje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če je primerno v pecivo, ki ga bodo jedli otroci, dodati rum. Je to potem varno za uživanje? Sestra Nikolina pravi, da je, saj dodamo le žlico ali dve ruma. Sestra ga doda tudi k beljakom, ko pripravlja sneg. Alkohol med peko izhlapi, aroma pa ostaja v jedi oziroma pecivu. Dodamo ga tudi v kvašena testa, pa ko cvremo. Če na zalogi ni ruma, lahko dodamo drugo žganje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Opran krompir prerežemo na polovice in jih spodaj toliko zravnamo, da lepo stojijo na peki papirju na pekaču s prerezano stranjo navzgor. Nato jih posolimo, potresemo mleto kumino, pokapljam z olivnim oljem. Pečemo ¾ ure pri 190 °C, da lepo zarumeni in se zmehča. Potem dodamo še malo narezane hamburške slanine ali pa rezine sira in to zapečem še 10 minut.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Opran krompir prerežemo na polovice in jih spodaj toliko zravnamo, da lepo stojijo na peki papirju na pekaču s prerezano stranjo navzgor. Nato jih posolimo, potresemo mleto kumino, pokapljam z olivnim oljem. Pečemo ¾ ure pri 190 °C, da lepo zarumeni in se zmehča. Potem dodamo še malo narezane hamburške slanine ali pa rezine sira in to zapečem še 10 minut.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako se vložijo sveža jajca: v sladni vodi ali v kisli vodi. Sestra Nikolina je povedala, da so jih nekoč vlagal v apno, zdaj se to ne dela več. Do tri mesece se lahko hranijo v hladilniku. Sama kartone z jajci da v polivinilasto vrečko in ji ostanejo sveža. Je pa treba vsa jajca predhodno pretrkati in preveriti, da so cela. Glede vlaganja v kis ali slano vodo izkušnje nima, je pa poslušalki svetovala naj poskusi z majhno količino jajc. Oglasila se je poslušalka in napisala, da je njena mama sredi prejšnjega stoletja jajca vlagala v sol - bila pa je poklicna kuharica. Po oddaji se je oglasila poslušalka in poslala recept za vložena jajčka, ki ga ji je posredovala sorodnica Mateja Sečnik, ki je bila kmetica leta 2025. Jajca kuhaš malo več časa in jih olupiš, skuhaš 2 dela kisa in en del vode sol in malo sladkorja, daš v kozarce in zaliješ nato dodaš še malo celega popra in lovor in to shranjujemo na hladnem. Poslušalka še sporoča, da je taka tako vložena jajca že jedla, da so odlična. Še najbolj pašejo k narezkom, ker so nekoliko bolj kiselkasta.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako se vložijo sveža jajca: v sladni vodi ali v kisli vodi. Sestra Nikolina je povedala, da so jih nekoč vlagal v apno, zdaj se to ne dela več. Do tri mesece se lahko hranijo v hladilniku. Sama kartone z jajci da v polivinilasto vrečko in ji ostanejo sveža. Je pa treba vsa jajca predhodno pretrkati in preveriti, da so cela. Glede vlaganja v kis ali slano vodo izkušnje nima, je pa poslušalki svetovala naj poskusi z majhno količino jajc. Oglasila se je poslušalka in napisala, da je njena mama sredi prejšnjega stoletja jajca vlagala v sol - bila pa je poklicna kuharica. Po oddaji se je oglasila poslušalka in poslala recept za vložena jajčka, ki ga ji je posredovala sorodnica Mateja Sečnik, ki je bila kmetica leta 2025. Jajca kuhaš malo več časa in jih olupiš, skuhaš 2 dela kisa in en del vode sol in malo sladkorja, daš v kozarce in zaliješ nato dodaš še malo celega popra in lovor in to shranjujemo na hladnem. Poslušalka še sporoča, da je taka tako vložena jajca že jedla, da so odlična. Še najbolj pašejo k narezkom, ker so nekoliko bolj kiselkasta.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Kmetijska oddaja
Le še 22 dni nas loči do letošnjih državnozborskih volitev. Na radiu Ognjišče smo eno od soočenj namenili izrecno področju kmetijstva, kjer zadnja leta vre. Vpleteni in politično odgovorni za to stanje razmere zelo različno ocenjujejo, kako so povedali v prvem delu oddaje, ko so tudi pojasnili, kakšne spremembe obljubljajo, ko se gre za vprašanja pridelovanja hrane, prehranske varnosti in obdelane krajine. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. povedal nekaj nasvetov za izbiro hibridov koruze.
Doživetja narave
Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.
Komentar tedna
Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.
Slovencem po svetu in domovini
Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.
Duhovna misel
Začetek Frančiškove življenjske poti je kot reklamni oglas za sladko življenje. Bogastvo, uspeh in slava. A po polomu, ko se je neslavno vrnil iz vojaškega iskanja slave, je čutil ...
Spoznanje več, predsodek manj
Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Radijska kateheza
V marčevski katehezi programa Zdravilna beseda smo v luči Svetega pisma spregovorili o težki temi stiske zaradi samomora bližnje osebe. Osrednje osebno pričevanje je pripravila Nataša Frančeškin, ostali gostje pa so bili Marko Ipavec, Melita Tomažin in Nives Felič.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili po namenu svetega očeta za marec: za razorožitev in mir. Molimo za vse narode sveta, za njihovo učinkovito razorožitev, zlasti za jedrsko razorožitev, in da bi njihovi voditelji izbrali pot dialoga in diplomacije namesto nasilja. V marčevski katehezi programa Zdravilna beseda smo v luči Svetega pisma spregovorili o težki temi stiske zaradi samomora bližnje osebe. Pričevanje je pripravila Nataša Frančeškin, ostali gostje pa so Marko Ipavec, Melita Tomažin in Nives Felič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta 2024 in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine.