s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

11. 9. 2026
s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

s. Emanuela Žerdin

VEČ ...|11. 9. 2026
s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

 

s. Emanuela Žerdin

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

komentar

Komentar tedna

Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

VEČ ...|9. 10. 2026
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

Nejc Podobnik

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

komentardružba

Komentar tedna

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

VEČ ...|2. 10. 2026
Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje.

Komentar sta pripravila zakonca Polonca in Tomaž Sokol.

 

Zakonca Polonca in Tomaž Sokol

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

komentar

Komentar tedna

Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

VEČ ...|25. 9. 2026
Tudi danes bi potrebovali Slomška

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

Primož Lorbek

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

komentar

Komentar tedna

Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

VEČ ...|18. 9. 2026
Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

 

Lenart Rihar

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

komentar

Komentar tedna

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

VEČ ...|4. 9. 2026
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentar

Komentar tedna

Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|28. 8. 2026
Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Alenka Brovč

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

komentardružba

Komentar tedna

Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

VEČ ...|21. 8. 2026
Peter Lah: Digitalna higiena

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ...

Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružba

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Peter Lah

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez RemškarAndrej FinkAndreja Valič ZverLojze Peterle35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Sol in luč

VEČ ... |
Nikos Kazantzakis: Božji ubožec

Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo za oddajo Sol in luč izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko »sančopansovskega« spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij.

Nikos Kazantzakis: Božji ubožec

Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo za oddajo Sol in luč izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko »sančopansovskega« spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij.

Tadej Sadar

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o referendumskih izidih

Referendumski odmev smo zajeli v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, ko smo gostili dr. Žiga Turka. Kakšen je pogled na samo kampanjo, na smer, ki jo kažejo vladne odločitve in na odzive v opoziciji, pa tudi na nov referendum o interventnem razvojnem zakonu in na šolsko reformo, ki jo pripravlja vlada.

Dr. Žiga Turk o referendumskih izidih

Referendumski odmev smo zajeli v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, ko smo gostili dr. Žiga Turka. Kakšen je pogled na samo kampanjo, na smer, ki jo kažejo vladne odločitve in na odzive v opoziciji, pa tudi na nov referendum o interventnem razvojnem zakonu in na šolsko reformo, ki jo pripravlja vlada.

Tanja Dominko

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ohranjajo jezik, kulturo in tradicije

Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je na obisku pri naših rojakih v Južni Ameriki. Bila je v Čilu in Urugvaju, pa tudi v Buenos Airesu v Argentini, kjer bo ta konec tedna sklenila turnejo. Včeraj pa je obiskala Slovence v Mendozi. Na prireditvi v slovenskem domu se jim je zahvalila, ker že več generacij ostajajo zvesti domovini prednikov ter se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradiciji. Podelila je priznanje šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Pri tem se je zahvalila učiteljicam za predano delo, ker so desetletja vsako soboto »krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin, odstirale lepote slovenske kulture in pisane besede«. Državna sekretarka je obiskala tudi zasebno šolo Kolegij Antona Martina Slomška, ki se spričo upadanja števila otrok in gospodarske krize v Argentini sooča s finančnimi težavami. Med drugim se je srečala tudi s slovenskim duhovnikom ter semeniščnikoma slovenskega rodu iz Buenos Airesa.

Ohranjajo jezik, kulturo in tradicije

Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je na obisku pri naših rojakih v Južni Ameriki. Bila je v Čilu in Urugvaju, pa tudi v Buenos Airesu v Argentini, kjer bo ta konec tedna sklenila turnejo. Včeraj pa je obiskala Slovence v Mendozi. Na prireditvi v slovenskem domu se jim je zahvalila, ker že več generacij ostajajo zvesti domovini prednikov ter se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradiciji. Podelila je priznanje šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Pri tem se je zahvalila učiteljicam za predano delo, ker so desetletja vsako soboto »krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin, odstirale lepote slovenske kulture in pisane besede«. Državna sekretarka je obiskala tudi zasebno šolo Kolegij Antona Martina Slomška, ki se spričo upadanja števila otrok in gospodarske krize v Argentini sooča s finančnimi težavami. Med drugim se je srečala tudi s slovenskim duhovnikom ter semeniščnikoma slovenskega rodu iz Buenos Airesa.

Matjaž Merljak

družba

Srečanja

VEČ ... |
Milan in Barbara Čivre, ki zakon živita kot misijon

V Mariborski nadškofiji deluje 15 stalnih diakonov. Eden od njih je Milan Čivre, ki je skupaj z ženo Barbaro opisal, zakaj se je za to odločil, kako služi kot stalni diakon in kako ju skrb za druge krepi in povezuje kot moža in ženo. Njuna družina je Cerkev v malem, ki jo poživlja povezovanje na župniji, v moški in ženski skupini in pri Molitveni zvezi za duhovne poklice.

Milan in Barbara Čivre, ki zakon živita kot misijon

V Mariborski nadškofiji deluje 15 stalnih diakonov. Eden od njih je Milan Čivre, ki je skupaj z ženo Barbaro opisal, zakaj se je za to odločil, kako služi kot stalni diakon in kako ju skrb za druge krepi in povezuje kot moža in ženo. Njuna družina je Cerkev v malem, ki jo poživlja povezovanje na župniji, v moški in ženski skupini in pri Molitveni zvezi za duhovne poklice.

Radio Ognjišče

stalni diakonveradružina

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava kiparke Lize Hribar

V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled nova občasna razstava, posvečeno kiparki Lizi Hribar. Na ogled so kiparski portreti, dekorativna in sakralna dela, tudi jaslice.

Razstava kiparke Lize Hribar

V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled nova občasna razstava, posvečeno kiparki Lizi Hribar. Na ogled so kiparski portreti, dekorativna in sakralna dela, tudi jaslice.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostkiparstvoLiza HribarBarbara SavencNataša Konc Lorenzzuti

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 16. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Roesti krompir

Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.

Roesti krompir

Poslušalka je prosila za recept za švicarski roesti krompir. Sestra Nikolina ji je povedala, da je ta krompir podoben našemu dobremu praženemu krompirju. Krompir skuhamo v olupku, nato ga olupimo in narežemo ter zmečkamo. Zabelimo ga s praženo čebulo. Lahko pa dodamo drobneje narezano suho salamo, kranjsko klobaso ali neko drugo mesnino ter zabelimo z maslom, oljem ali ocvirki. Ta krompir damo v široko namašeno ponev in ga z obeh strani zapečemo, da dobi rdečkasto skorjico.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Lepo je živeti in sijati dobroto

Smo v Tednu za življenje, ki ga letos usmerja geslo Kjer je tema, naj prinašam svetlobo. Gibanje za življenje ob tej priložnosti pripravlja več dogodkov, namenjenih molitvi za življenje in ozaveščanju o njegovem dostojanstvu. Člana Gibanja za življenje, oče in podjetnik David Rupnik ter zdravnica Ana Razpotnik sta predstavila namen in poslanico Tedna, ki jo je napisala Romana Bider.

Lepo je živeti in sijati dobroto

Smo v Tednu za življenje, ki ga letos usmerja geslo Kjer je tema, naj prinašam svetlobo. Gibanje za življenje ob tej priložnosti pripravlja več dogodkov, namenjenih molitvi za življenje in ozaveščanju o njegovem dostojanstvu. Člana Gibanja za življenje, oče in podjetnik David Rupnik ter zdravnica Ana Razpotnik sta predstavila namen in poslanico Tedna, ki jo je napisala Romana Bider.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje