Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

19. 6. 2026
Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Nejc Podobnik

VEČ ...|19. 6. 2026
Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Nejc Podobnik

komentardružbaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...

Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

 

Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...

Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

 

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...

Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

 

VEČ ...|14. 8. 2026
Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...

Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

 

Janez Juhant

komentardružbaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|7. 8. 2026
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

komentar

Komentar tedna

Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

VEČ ...|31. 7. 2026
Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

Matej Cepin

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

v

komentar

Komentar tedna

dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

VEČ ...|24. 7. 2026
dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

v

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

VEČ ...|17. 7. 2026
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

komentar

Komentar tedna

Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

VEČ ...|10. 7. 2026
Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

komentar

Komentar tedna

Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

VEČ ...|3. 7. 2026
Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Primož Lorbek

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentardružba

Komentar tedna

Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|26. 6. 2026
Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Leon Kernel

komentardružba

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Leon Kernel

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Praznično bo na Otoku

Ob Marijinem vnebovzetju bodo v cerkvi pri Mariji na Otoku na južni obali Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem nadaljevali dolgoletno tradicijo. Romarska sveta maša ob 10.30 bo v slovenskem jeziku. Daroval jo bo krški škof Jožef Marketz. V večeru praznika bo že 72. Marijanska ladijska procesija po Vrbskem jezeru. Iz prazničnega koledarja na avstrijskem Koroškem še tole. V sklopu kmečkega praznika »Faranta« v Globasnici bo jutri maša ob 9.30. V Železni Kapli bo romarski dan pri Devici Mariji v Trnju. Pri maši ob 7.30 poje obirski pevski zbor, pri maši ob 8.30 bodo blagoslovili zelišča, pri maši ob 10.00 pa bo pel kapelski cerkveni zbor. V Št. Tomažu bo ob 11.00 dvojezično ekumensko bogoslužje z blagoslovitvijo zelišč, poje cerkveni pevski zbor Št. Primož. V romarski cerkvi v Podgorju bo maša ob 10.00, oblikujejo jo tamburaši iz Loč.

Praznično bo na Otoku

Ob Marijinem vnebovzetju bodo v cerkvi pri Mariji na Otoku na južni obali Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem nadaljevali dolgoletno tradicijo. Romarska sveta maša ob 10.30 bo v slovenskem jeziku. Daroval jo bo krški škof Jožef Marketz. V večeru praznika bo že 72. Marijanska ladijska procesija po Vrbskem jezeru. Iz prazničnega koledarja na avstrijskem Koroškem še tole. V sklopu kmečkega praznika »Faranta« v Globasnici bo jutri maša ob 9.30. V Železni Kapli bo romarski dan pri Devici Mariji v Trnju. Pri maši ob 7.30 poje obirski pevski zbor, pri maši ob 8.30 bodo blagoslovili zelišča, pri maši ob 10.00 pa bo pel kapelski cerkveni zbor. V Št. Tomažu bo ob 11.00 dvojezično ekumensko bogoslužje z blagoslovitvijo zelišč, poje cerkveni pevski zbor Št. Primož. V romarski cerkvi v Podgorju bo maša ob 10.00, oblikujejo jo tamburaši iz Loč.

Matjaž Merljak

družbarojakipraznikcerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. avgust 2026 ob 08-ih

Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. avgust 2026 ob 08-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ... |
Od ideje do spremembe: kako projekti spreminjajo mlade

Tokratni Pogovor o smo pripravili ob mednarodnem dnevu mladih. Govorili smo o priložnostih, ki jih imajo danes mladi za pridobivanje novih znanj, izkušenj in pogledov na svet. Naš gost je bil Uroš Skrinar, direktor zavoda MOVIT, ki že 30 let skrbi za podporo mladinskemu svetu, prostovoljstvu in aktivnemu državljanstvu ter kot nacionalna agencija upravlja programa Erazmus+ in Evropska solidarnostna enota. Predstavili bomo tudi tri projekte, ki so bili uspešni prav na teh razpisih. Nekaj več so povedali predstavniki Mladinskega centra Idrija, Zavoda Modri December in Zavoda Skala Don Bosko.

Od ideje do spremembe: kako projekti spreminjajo mlade

Tokratni Pogovor o smo pripravili ob mednarodnem dnevu mladih. Govorili smo o priložnostih, ki jih imajo danes mladi za pridobivanje novih znanj, izkušenj in pogledov na svet. Naš gost je bil Uroš Skrinar, direktor zavoda MOVIT, ki že 30 let skrbi za podporo mladinskemu svetu, prostovoljstvu in aktivnemu državljanstvu ter kot nacionalna agencija upravlja programa Erazmus+ in Evropska solidarnostna enota. Predstavili bomo tudi tri projekte, ki so bili uspešni prav na teh razpisih. Nekaj več so povedali predstavniki Mladinskega centra Idrija, Zavoda Modri December in Zavoda Skala Don Bosko.

Rok Mihevc

mladiprostovoljstvo

Sol in luč

VEČ ... |
Fabio Rosini: Umetnost ponovnega začenjanja 2

Duhovnik Fabio Rosini je knjigo z naslovom »Umetnost ponovnega začenjanja« napisal po težki bolezni, ki je dodobra preoblikovala tudi njegovo razmišljanje in v mnogočem oblikovala njegove misli. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj novih odlomkov, ki govorijo predvsem o tem, kako izbor prioritet usmerja naše življenje.

Fabio Rosini: Umetnost ponovnega začenjanja 2

Duhovnik Fabio Rosini je knjigo z naslovom »Umetnost ponovnega začenjanja« napisal po težki bolezni, ki je dodobra preoblikovala tudi njegovo razmišljanje in v mnogočem oblikovala njegove misli. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj novih odlomkov, ki govorijo predvsem o tem, kako izbor prioritet usmerja naše življenje.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...

Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

 

Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...

Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

 

Janez Juhant

komentardružbaspomin

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 20. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru smo najprej molitev drugih večernic praznika Marijinega vnebovzetja, rožni venec in pete litanije Matere Božje. Nadaljevali smo z odlomki Božje besede za 20. nedeljo med letom in duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek.

Pred 20. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru smo najprej molitev drugih večernic praznika Marijinega vnebovzetja, rožni venec in pete litanije Matere Božje. Nadaljevali smo z odlomki Božje besede za 20. nedeljo med letom in duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos praznične maše iz župnije Sevnica

Mašo smo na praznik Marijinega vnebovzetja prenašali iz župnijske cerkve v Sevnici. Maševal je salezijanski inšpektor Peter Končan. S petjem je sodeloval župnijski pevski zbor sv. Nikolaja, Sevnica, ki ga je vodila Betka Cimperšek.

Prenos praznične maše iz župnije Sevnica

Mašo smo na praznik Marijinega vnebovzetja prenašali iz župnijske cerkve v Sevnici. Maševal je salezijanski inšpektor Peter Končan. S petjem je sodeloval župnijski pevski zbor sv. Nikolaja, Sevnica, ki ga je vodila Betka Cimperšek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče