Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

1. 5. 2026
Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Andreja Eržen Firšt

VEČ ...|1. 5. 2026
Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Andreja Eržen Firšt

komentarSveti Jožef DelavecMarijin mesecsveti Frančišek Asiškidelo kot izraz ljubezniTota pulchranotranja lepotaDostojevskisočutjeharmonija stvarstva

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

VEČ ...|15. 5. 2026
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar

komentardružbaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

komentardružba

Komentar tedna

Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|8. 5. 2026
Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

VEČ ...|24. 4. 2026
Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

VEČ ...|17. 4. 2026
Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Božo Cerar

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

komentardružbapolitikaspomin

Komentar tedna

Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

VEČ ...|10. 4. 2026
Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružbapolitikaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

VEČ ...|3. 4. 2026
Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

komentardružba

Komentar tedna

Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

VEČ ...|27. 3. 2026
Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin

komentardružba

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Matej Cepin

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politikaživljenje

Globine

VEČ ... |
Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaTretja Mojzesova knjigakorenine vereduhovnoststarozavezna teologijadr. Jurij Bizjak

Moja zgodba

VEČ ... |
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Jože Bartolj

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar

komentardružbaspomin

Naš gost

VEČ ... |
Tomaž Mis, kmet in sirar

Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.

Tomaž Mis, kmet in sirar

Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.

Radio Ognjišče

Kmetija Misvztrajnostdelopogum

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceaco jerantbogati ubožec

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Dan muzejev, Festival ljubiteljske kulture in praznik harmonike v Velenju

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

Dan muzejev, Festival ljubiteljske kulture in praznik harmonike v Velenju

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

Jože Bartolj

kulturamednarodni dan muzejevfestival ljubiteljske kultureskupinsko igranje harmonikeRobert Goter

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Marjan Bunič

jezikpravila

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Matjaž Merljak

kuhajmo