Slovenija danes po besedah prvega predsednika vlade Lojze Peterle ne premore več tistega razpoloženja, ki je pred 36 leti omogočilo zgodovinski prelom in nastanek samostojne države. Kot poudarja, je bila zmaga DEMOS-a leta 1990 več kot le politični uspeh – bila je zmaga jasne državotvorne ideje.
»Takrat ni zmagala le ena stranka, ampak ideja samostojne in demokratične Slovenije. Brez tega ne bi bilo plebiscita in vsega, kar je sledilo,« je dejal. Danes pa po njegovem mnenju manjka skupna vizija, ki bi temeljila na vrednotah osamosvojitve in državo vodila v novo razvojno obdobje.
Več polarizacije kot ob osamosvojitvi
Peterle opozarja, da je Slovenija danes bolj razdeljena kot v času osamosvajanja. Različnost je po njegovih besedah normalna, vendar pa polarizacija družbi jemlje energijo in zmanjšuje možnosti za napredek.
»Polarizacijo ustvarja tudi politika, ki deli na ‘naše’ in ‘vaše’. Tega smo se želeli posloviti že ob razglasitvi države leta 1991,« poudarja. Kritičen je tudi do odnosa do osamosvojitve in nerešenih vprašanj preteklosti, ki po njegovem mnenju ostajajo vir delitev.
Kritika odhajajoče vlade
Ob oceni dela odhajajoče vlade Peterle izpostavlja več spornih potez, med drugim ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter težave v zdravstvu, gospodarstvu in kmetijstvu. Po njegovem mnenju je bila politika pogosto usmerjena v ustvarjanje nasprotij, namesto v povezovanje.
»Videli smo politiko, ki je podjetnike odvračala, kmete spravljala v težave in uvajala ukrepe brez ustreznih rešitev,« pravi. Ob tem dvomi, da bi lahko politične sile, ki so po njegovem mnenju vodile državo v napačno smer, zdaj nenadoma spremenile svojo politiko.
Vprašanje verodostojnosti in nove vlade
Posebej izpostavlja vprašanje verodostojnosti pri oblikovanju nove vlade. Po njegovem bi bilo logično, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so bili kritični do dosedanje politike.
Ob tem opozarja tudi na nevarnost, da bi pogajanja o novi vladi postala predvsem delitev funkcij, namesto vsebinskega dogovora. »Najprej se je treba dogovoriti, kaj želimo narediti za Slovenijo. Če damo državo na prvo mesto, kot smo to storili pred 36 leti, potem mora biti program pred funkcijami,« poudarja.
Poziv k vrnitvi k temeljnim vrednotam
Peterle zaključuje z mislijo, da Slovenija potrebuje vrnitev k vrednotam osamosvojitve, ki so nekoč povezale narod. Le na tej osnovi bo po njegovem mogoče doseči novo gospodarsko rast in višjo raven družbenega sožitja.
»V osamosvojitev smo šli za vse. Tudi danes bi morali znati stopiti skupaj za skupno dobro,« še dodaja.
Slovenija danes po besedah prvega predsednika vlade Lojze Peterle ne premore več tistega razpoloženja, ki je pred 36 leti omogočilo zgodovinski prelom in nastanek samostojne države. Kot poudarja, je bila zmaga DEMOS-a leta 1990 več kot le politični uspeh – bila je zmaga jasne državotvorne ideje.
»Takrat ni zmagala le ena stranka, ampak ideja samostojne in demokratične Slovenije. Brez tega ne bi bilo plebiscita in vsega, kar je sledilo,« je dejal. Danes pa po njegovem mnenju manjka skupna vizija, ki bi temeljila na vrednotah osamosvojitve in državo vodila v novo razvojno obdobje.
Več polarizacije kot ob osamosvojitvi
Peterle opozarja, da je Slovenija danes bolj razdeljena kot v času osamosvajanja. Različnost je po njegovih besedah normalna, vendar pa polarizacija družbi jemlje energijo in zmanjšuje možnosti za napredek.
»Polarizacijo ustvarja tudi politika, ki deli na ‘naše’ in ‘vaše’. Tega smo se želeli posloviti že ob razglasitvi države leta 1991,« poudarja. Kritičen je tudi do odnosa do osamosvojitve in nerešenih vprašanj preteklosti, ki po njegovem mnenju ostajajo vir delitev.
Kritika odhajajoče vlade
Ob oceni dela odhajajoče vlade Peterle izpostavlja več spornih potez, med drugim ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter težave v zdravstvu, gospodarstvu in kmetijstvu. Po njegovem mnenju je bila politika pogosto usmerjena v ustvarjanje nasprotij, namesto v povezovanje.
»Videli smo politiko, ki je podjetnike odvračala, kmete spravljala v težave in uvajala ukrepe brez ustreznih rešitev,« pravi. Ob tem dvomi, da bi lahko politične sile, ki so po njegovem mnenju vodile državo v napačno smer, zdaj nenadoma spremenile svojo politiko.
Vprašanje verodostojnosti in nove vlade
Posebej izpostavlja vprašanje verodostojnosti pri oblikovanju nove vlade. Po njegovem bi bilo logično, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so bili kritični do dosedanje politike.
Ob tem opozarja tudi na nevarnost, da bi pogajanja o novi vladi postala predvsem delitev funkcij, namesto vsebinskega dogovora. »Najprej se je treba dogovoriti, kaj želimo narediti za Slovenijo. Če damo državo na prvo mesto, kot smo to storili pred 36 leti, potem mora biti program pred funkcijami,« poudarja.
Poziv k vrnitvi k temeljnim vrednotam
Peterle zaključuje z mislijo, da Slovenija potrebuje vrnitev k vrednotam osamosvojitve, ki so nekoč povezale narod. Le na tej osnovi bo po njegovem mogoče doseči novo gospodarsko rast in višjo raven družbenega sožitja.
»V osamosvojitev smo šli za vse. Tudi danes bi morali znati stopiti skupaj za skupno dobro,« še dodaja.
Informativni prispevki
Ob novicah o okužbah s hantavirusom na križarki se pojavljajo vprašanja o nevarnosti širjenja bolezni med ljudmi. Infektologinja Mateja Logar poudarja, da gre za bistveno drugačen virus od covida-19 in da je tveganje za hitro širjenje med ljudmi precej manjše.
Informativni prispevki
Ob novicah o okužbah s hantavirusom na križarki se pojavljajo vprašanja o nevarnosti širjenja bolezni med ljudmi. Infektologinja Mateja Logar poudarja, da gre za bistveno drugačen virus od covida-19 in da je tveganje za hitro širjenje med ljudmi precej manjše.
Informativni prispevki
Pred nami je Dan Evrope. Ta je dom demokracije in kulture, zibelka vrednot in človekovih pravic je postala krvaveča dama z odprto vojno rano ne le slovanskih narodov, ampak tudi krvavečo krščansko rano. Kako na Evropo danes in na položaj Slovenije v Evropi gleda pisatelj in umetnik, državljan Evrope Evgen Bavčar? Z njim se je pogovarjala Mateja Subotičanec.
Informativni prispevki
Pred nami je Dan Evrope. Ta je dom demokracije in kulture, zibelka vrednot in človekovih pravic je postala krvaveča dama z odprto vojno rano ne le slovanskih narodov, ampak tudi krvavečo krščansko rano. Kako na Evropo danes in na položaj Slovenije v Evropi gleda pisatelj in umetnik, državljan Evrope Evgen Bavčar? Z njim se je pogovarjala Mateja Subotičanec.
Informativni prispevki
Politični analitik Martin Nahtigal o izhodiščih koalicijske pogodbe strank SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter izzivih prihahajoče nove, desno-sredinske vlade.
Informativni prispevki
Politični analitik Martin Nahtigal o izhodiščih koalicijske pogodbe strank SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter izzivih prihahajoče nove, desno-sredinske vlade.
Informativni prispevki
Po državnozborskih volitvah pri v Sloveniji se je zvrstilo več ključnih mednarodnih srečanj, ki so minila brez najvišjih predstavnikov naše države. Opozoril, da nam to lahko dolgoročno škodi, ni malo. Za komentar smo poklicali dolgoletnega diplomata dr. Boža Cerarja.
Informativni prispevki
Po državnozborskih volitvah pri v Sloveniji se je zvrstilo več ključnih mednarodnih srečanj, ki so minila brez najvišjih predstavnikov naše države. Opozoril, da nam to lahko dolgoročno škodi, ni malo. Za komentar smo poklicali dolgoletnega diplomata dr. Boža Cerarja.
Informativni prispevki
V času, ko se po državnozborskih volitvah v Sloveniji oblikuje nova vlada, se vse glasneje pojavljajo vprašanja o odsotnosti najvišjih slovenskih predstavnikov z več pomembnih mednarodnih srečanj. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik dr. Božo Cerar, ki meni, da politični prehod ne bi smel biti razlog za umikanje Slovenije z mednarodnega prizorišča.
Informativni prispevki
V času, ko se po državnozborskih volitvah v Sloveniji oblikuje nova vlada, se vse glasneje pojavljajo vprašanja o odsotnosti najvišjih slovenskih predstavnikov z več pomembnih mednarodnih srečanj. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik dr. Božo Cerar, ki meni, da politični prehod ne bi smel biti razlog za umikanje Slovenije z mednarodnega prizorišča.
Informativni prispevki
Gasilska zveza Slovenije združuje več kot 1.300 prostovoljnih gasilskih društev in okrog 130.000 gasilcev, kar jo uvršča med največje organizacije civilne družbe v državi. Slovenija sodi med evropske države z najrazvitejšo tradicijo prostovoljnega gasilstva.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik je ob prazniku spregovoril o najpogostejših in najzahtevnejših intervencijah, s katerimi se srečujejo naši gasilci: »Najpogostejše so seveda prometne nesreče. Število vozil v prometu se enormno povečuje. Naša največja skrb pa so težki kamioni, ki po naših avtocestah prevažajo z nevarnimi snovmi.«
Cerkvenik je opozoril tudi na področje, kjer kot družba še zaostajamo: »Opozarjam, da smo malce premalo samozaščitni. Ti ukrepi, s katerimi so vzgojili mojo generacijo, so pripomogli k temu, da je bilo tudi število intervencij v preteklosti manjše. Veliko stvari je pri katerih bi lahko z nekim preventivnim delovanjem poskrbeli, da do teh dogodkov ne bi prišlo.«
Gasilska zveza ob prazniku poziva k večji ozaveščenosti in pripravljenosti na izredne razmere. Vsem gasilkam in gasilcem, prostovoljcem ter njihovim družinam ob prazniku iskreno čestitamo.
Informativni prispevki
Gasilska zveza Slovenije združuje več kot 1.300 prostovoljnih gasilskih društev in okrog 130.000 gasilcev, kar jo uvršča med največje organizacije civilne družbe v državi. Slovenija sodi med evropske države z najrazvitejšo tradicijo prostovoljnega gasilstva.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik je ob prazniku spregovoril o najpogostejših in najzahtevnejših intervencijah, s katerimi se srečujejo naši gasilci: »Najpogostejše so seveda prometne nesreče. Število vozil v prometu se enormno povečuje. Naša največja skrb pa so težki kamioni, ki po naših avtocestah prevažajo z nevarnimi snovmi.«
Cerkvenik je opozoril tudi na področje, kjer kot družba še zaostajamo: »Opozarjam, da smo malce premalo samozaščitni. Ti ukrepi, s katerimi so vzgojili mojo generacijo, so pripomogli k temu, da je bilo tudi število intervencij v preteklosti manjše. Veliko stvari je pri katerih bi lahko z nekim preventivnim delovanjem poskrbeli, da do teh dogodkov ne bi prišlo.«
Gasilska zveza ob prazniku poziva k večji ozaveščenosti in pripravljenosti na izredne razmere. Vsem gasilkam in gasilcem, prostovoljcem ter njihovim družinam ob prazniku iskreno čestitamo.
Informativni prispevki
Za nami je svetovni dan svobode tiska. Tudi tokrat je opozoril na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Ob tej priložnosti smo za kratko analizo stanja pri nas prosili predsednika Združenja novinarjev in publicistov doktorja Matevža Tomšiča.
Informativni prispevki
Za nami je svetovni dan svobode tiska. Tudi tokrat je opozoril na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Ob tej priložnosti smo za kratko analizo stanja pri nas prosili predsednika Združenja novinarjev in publicistov doktorja Matevža Tomšiča.
Informativni prispevki
Dr. Štefan Hosta, duhovnik novomeške škofije in doktor moralne teologije, je zanimanje za tematiko dela oblikoval že v otroštvu ob delu na kmetiji. Prav iz izkušnje napora in vprašanj o smislu dela se je rodila njegova doktorska raziskava na Papeški univerza Gregoriana v Rimu. Kot poudarja, delo ni le nuja za preživetje, temveč pomemben del človekovega oblikovanja.
Informativni prispevki
Dr. Štefan Hosta, duhovnik novomeške škofije in doktor moralne teologije, je zanimanje za tematiko dela oblikoval že v otroštvu ob delu na kmetiji. Prav iz izkušnje napora in vprašanj o smislu dela se je rodila njegova doktorska raziskava na Papeški univerza Gregoriana v Rimu. Kot poudarja, delo ni le nuja za preživetje, temveč pomemben del človekovega oblikovanja.
Za življenje
Ob Dnevu Evrope smo k pogovoru znova povabili izjemno sogovornico, ki smo ji hvaležni za pozornost in zaupanje, Alenko Rebula. Sodelovanje med narodi je enako koristno in plodno kot v odnosih. Te sposobnosti žal ne gojimo dovolj, posebej ne zavestno. Gre za spretnost in dobro voljo, notranjo kompleksno držo. Vstopili smo v kulturo miru. Kako to živeti v vsakdanjih izzivih in sobivanjih?
Doživetja narave
Ob dnevu Evrope smo gostili generalno sekretarko Alpske konvencije Alenko Smerkolj. Izvedeli ste, zakaj je bila prav Alpska konvencija prva mednarodna pogodba, ki jo je Slovenija podpisala po osamosvojitvi, in kako so bili njeni snovalci vizionarski še pred splošnim okoljskim zavedanjem. Spregovorili smo o gorniških vaseh, ki ponujajo alternativo masovnemu turizmu, ter o nujnih prilagoditvah na podnebne spremembe, saj se Alpe segrevajo hitreje kot preostale regije.
Komentar tedna
Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …
Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.
Pogovor o
Dr. Simona Drenik Bavdek je bila za varuhinjo človekovih pravic imenovana pred tremi meseci. Ob prevzemu poslov je poudarila, da bo njena naloga varovanje, krepitev in razvijanje človekovih pravic ter spodbujanje človečnosti kot merila pravnosti. V oddaji Pogovor o je razgrnila nekatera prednostna področja. Med drugim smo se dotaknili delavskih pravic, romske problematike in težav v pravosodnem sistemu. Vprašali smo jo tudi, kje danes vidi največja tveganja za človekove pravice.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob problematiki hude pomladanske suše, opozorili na možnost zavarovanja rizika suše, z nami pa je bil tudi novi predsednik Združenja lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek.
Zgodbe za otroke
Iz rodnega Assisija se je Frančišek odpravil na obisk k prijatelju v Gubbio. Na poti so ga napadli razbojniki. Na vprašanje: »Kdo si?« je odgovoril: »Glasnik vélikega Kralja!« Razbojniki so mu pobrali obleko in ga vrgli v jamo, polno snega. Nato je Frančišek odšel v benediktinski samostan na goro Subasio.
Sveta maša
Na šesto velikonočno nedeljo, tudi papeško nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem. Maševal je župnik Martin Golob. Zbor je vodila Danica Kutnar, godbo pa Danijel Savnik. Orgle Tine Likovic.
Pojdite in učite
Gorenjski muzej je pripravil v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki so jo odprli v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo se ozrli na nedavni god sv. Dominika Savia, zavetnika otrok in ministrantov - naš sogovornik bo salezijanski bogoslovec Danijel Kokalj, ki bo predstavil tudi Savio kamp, objavili bomo tudi utrinke z romanja na Ptujsko Goro za družine in nove duhovne poklice, slišali boste, kaj je na spominski maši za pokojnega veleposlanika v Vatikanu Ivana Rebernika povedal škof Andrej Saje, ter še nekaj drugih odmevov preteklih dni v naši krajevni Cerkvi.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob problematiki hude pomladanske suše, opozorili na možnost zavarovanja rizika suše, z nami pa je bil tudi novi predsednik Združenja lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek.