V javnost so prišli zvočni posnetki domnevnega zasebnega pogovora med nekdanjo generalno sekretarko stranke Gibanje Svoboda Vesno Vuković in poslanko ter predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Tamaro Vonta. Pogovor naj bi nastal oktobra 2023 in naj bi se nanašal na delovanje parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank.
Po navedbah iz posnetkov naj bi Vukovićeva poudarjala politični pomen komisije za stranko. Ta naj bi po njenih besedah igrala tudi vlogo pri politični diskreditaciji predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. V pogovoru naj bi omenila tudi takratnega vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica ter notranja trenja v stranki glede razrešitve predsednice komisije Mojce Šetinc Pašek, ki jo je kasneje na tem mestu zamenjala Tamara Vonta.
Pristnost posnetkov za zdaj uradno ni bila potrjena, prav tako jih v Gibanju Svoboda tudi niso javno zanikali.
Politični analitik Miran Videtič meni, da posnetki potrjujejo očitke, ki so se v javnosti pojavljali že ob ustanovitvi komisije.
»Ti pogovori med Vesno Vuković in poslanko Tamaro Vonto pravzaprav potrjujejo del tistega, kar je takrat Mojca Šetinc Pašek že povedala. Ljudje, ki poznajo stil komunikacije Vesne Vuković, pravijo, da so zadeve precej avtentične,« je dejal.
Po njegovih besedah posnetki kažejo, da naj bi bila komisija ustanovljena predvsem za politični boj. »Dobili smo pravzaprav potrditev, da je bila ta parlamentarna preiskovalna komisija ustanovljena za boj proti političnim nasprotnikom, proti kritikom Svobode in vsem, ki niso v sozvočju z glavno stranko koalicije.«
Kritičen je bil tudi do načina političnega delovanja: »Imamo primer, lahko rečem kar mafijske zgodbe, ki na nek način uporablja vse možne legalne in nelegalne postopke, da se znebi kritike.«
V javnost so prišli zvočni posnetki domnevnega zasebnega pogovora med nekdanjo generalno sekretarko stranke Gibanje Svoboda Vesno Vuković in poslanko ter predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Tamaro Vonta. Pogovor naj bi nastal oktobra 2023 in naj bi se nanašal na delovanje parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank.
Po navedbah iz posnetkov naj bi Vukovićeva poudarjala politični pomen komisije za stranko. Ta naj bi po njenih besedah igrala tudi vlogo pri politični diskreditaciji predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. V pogovoru naj bi omenila tudi takratnega vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica ter notranja trenja v stranki glede razrešitve predsednice komisije Mojce Šetinc Pašek, ki jo je kasneje na tem mestu zamenjala Tamara Vonta.
Pristnost posnetkov za zdaj uradno ni bila potrjena, prav tako jih v Gibanju Svoboda tudi niso javno zanikali.
Politični analitik Miran Videtič meni, da posnetki potrjujejo očitke, ki so se v javnosti pojavljali že ob ustanovitvi komisije.
»Ti pogovori med Vesno Vuković in poslanko Tamaro Vonto pravzaprav potrjujejo del tistega, kar je takrat Mojca Šetinc Pašek že povedala. Ljudje, ki poznajo stil komunikacije Vesne Vuković, pravijo, da so zadeve precej avtentične,« je dejal.
Po njegovih besedah posnetki kažejo, da naj bi bila komisija ustanovljena predvsem za politični boj. »Dobili smo pravzaprav potrditev, da je bila ta parlamentarna preiskovalna komisija ustanovljena za boj proti političnim nasprotnikom, proti kritikom Svobode in vsem, ki niso v sozvočju z glavno stranko koalicije.«
Kritičen je bil tudi do načina političnega delovanja: »Imamo primer, lahko rečem kar mafijske zgodbe, ki na nek način uporablja vse možne legalne in nelegalne postopke, da se znebi kritike.«
Informativni prispevki
Madžarska se pred nedeljskimi volitvami sooča z enim najbolj negotovih političnih trenutkov v zadnjih šestnajstih letih. Dolgoletni premier Viktor Orbán prvič dobiva resnega izzivalca iz lastnega političnega okolja. Po oceni zgodovinarja in političnega analitika dr. Aleša Mavra pa država danes stoji nekje med demokracijo in hibridnim režimom.
Informativni prispevki
Madžarska se pred nedeljskimi volitvami sooča z enim najbolj negotovih političnih trenutkov v zadnjih šestnajstih letih. Dolgoletni premier Viktor Orbán prvič dobiva resnega izzivalca iz lastnega političnega okolja. Po oceni zgodovinarja in političnega analitika dr. Aleša Mavra pa država danes stoji nekje med demokracijo in hibridnim režimom.
Informativni prispevki
Slovenija danes po besedah prvega predsednika vlade Lojze Peterle ne premore več tistega razpoloženja, ki je pred 36 leti omogočilo zgodovinski prelom in nastanek samostojne države. Kot poudarja, je bila zmaga DEMOS-a leta 1990 več kot le politični uspeh – bila je zmaga jasne državotvorne ideje.
»Takrat ni zmagala le ena stranka, ampak ideja samostojne in demokratične Slovenije. Brez tega ne bi bilo plebiscita in vsega, kar je sledilo,« je dejal. Danes pa po njegovem mnenju manjka skupna vizija, ki bi temeljila na vrednotah osamosvojitve in državo vodila v novo razvojno obdobje.
Več polarizacije kot ob osamosvojitvi
Peterle opozarja, da je Slovenija danes bolj razdeljena kot v času osamosvajanja. Različnost je po njegovih besedah normalna, vendar pa polarizacija družbi jemlje energijo in zmanjšuje možnosti za napredek.
»Polarizacijo ustvarja tudi politika, ki deli na ‘naše’ in ‘vaše’. Tega smo se želeli posloviti že ob razglasitvi države leta 1991,« poudarja. Kritičen je tudi do odnosa do osamosvojitve in nerešenih vprašanj preteklosti, ki po njegovem mnenju ostajajo vir delitev.
Kritika odhajajoče vlade
Ob oceni dela odhajajoče vlade Peterle izpostavlja več spornih potez, med drugim ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter težave v zdravstvu, gospodarstvu in kmetijstvu. Po njegovem mnenju je bila politika pogosto usmerjena v ustvarjanje nasprotij, namesto v povezovanje.
»Videli smo politiko, ki je podjetnike odvračala, kmete spravljala v težave in uvajala ukrepe brez ustreznih rešitev,« pravi. Ob tem dvomi, da bi lahko politične sile, ki so po njegovem mnenju vodile državo v napačno smer, zdaj nenadoma spremenile svojo politiko.
Vprašanje verodostojnosti in nove vlade
Posebej izpostavlja vprašanje verodostojnosti pri oblikovanju nove vlade. Po njegovem bi bilo logično, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so bili kritični do dosedanje politike.
Ob tem opozarja tudi na nevarnost, da bi pogajanja o novi vladi postala predvsem delitev funkcij, namesto vsebinskega dogovora. »Najprej se je treba dogovoriti, kaj želimo narediti za Slovenijo. Če damo državo na prvo mesto, kot smo to storili pred 36 leti, potem mora biti program pred funkcijami,« poudarja.
Poziv k vrnitvi k temeljnim vrednotam
Peterle zaključuje z mislijo, da Slovenija potrebuje vrnitev k vrednotam osamosvojitve, ki so nekoč povezale narod. Le na tej osnovi bo po njegovem mogoče doseči novo gospodarsko rast in višjo raven družbenega sožitja.
»V osamosvojitev smo šli za vse. Tudi danes bi morali znati stopiti skupaj za skupno dobro,« še dodaja.
Informativni prispevki
Slovenija danes po besedah prvega predsednika vlade Lojze Peterle ne premore več tistega razpoloženja, ki je pred 36 leti omogočilo zgodovinski prelom in nastanek samostojne države. Kot poudarja, je bila zmaga DEMOS-a leta 1990 več kot le politični uspeh – bila je zmaga jasne državotvorne ideje.
»Takrat ni zmagala le ena stranka, ampak ideja samostojne in demokratične Slovenije. Brez tega ne bi bilo plebiscita in vsega, kar je sledilo,« je dejal. Danes pa po njegovem mnenju manjka skupna vizija, ki bi temeljila na vrednotah osamosvojitve in državo vodila v novo razvojno obdobje.
Več polarizacije kot ob osamosvojitvi
Peterle opozarja, da je Slovenija danes bolj razdeljena kot v času osamosvajanja. Različnost je po njegovih besedah normalna, vendar pa polarizacija družbi jemlje energijo in zmanjšuje možnosti za napredek.
»Polarizacijo ustvarja tudi politika, ki deli na ‘naše’ in ‘vaše’. Tega smo se želeli posloviti že ob razglasitvi države leta 1991,« poudarja. Kritičen je tudi do odnosa do osamosvojitve in nerešenih vprašanj preteklosti, ki po njegovem mnenju ostajajo vir delitev.
Kritika odhajajoče vlade
Ob oceni dela odhajajoče vlade Peterle izpostavlja več spornih potez, med drugim ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter težave v zdravstvu, gospodarstvu in kmetijstvu. Po njegovem mnenju je bila politika pogosto usmerjena v ustvarjanje nasprotij, namesto v povezovanje.
»Videli smo politiko, ki je podjetnike odvračala, kmete spravljala v težave in uvajala ukrepe brez ustreznih rešitev,« pravi. Ob tem dvomi, da bi lahko politične sile, ki so po njegovem mnenju vodile državo v napačno smer, zdaj nenadoma spremenile svojo politiko.
Vprašanje verodostojnosti in nove vlade
Posebej izpostavlja vprašanje verodostojnosti pri oblikovanju nove vlade. Po njegovem bi bilo logično, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so bili kritični do dosedanje politike.
Ob tem opozarja tudi na nevarnost, da bi pogajanja o novi vladi postala predvsem delitev funkcij, namesto vsebinskega dogovora. »Najprej se je treba dogovoriti, kaj želimo narediti za Slovenijo. Če damo državo na prvo mesto, kot smo to storili pred 36 leti, potem mora biti program pred funkcijami,« poudarja.
Poziv k vrnitvi k temeljnim vrednotam
Peterle zaključuje z mislijo, da Slovenija potrebuje vrnitev k vrednotam osamosvojitve, ki so nekoč povezale narod. Le na tej osnovi bo po njegovem mogoče doseči novo gospodarsko rast in višjo raven družbenega sožitja.
»V osamosvojitev smo šli za vse. Tudi danes bi morali znati stopiti skupaj za skupno dobro,« še dodaja.
Informativni prispevki
Po besedah novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta nam kruh daje fizično energijo, evharistija pa vernikom daje notranjo moč za soočanje z življenjskimi izzivi.
Informativni prispevki
Po besedah novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta nam kruh daje fizično energijo, evharistija pa vernikom daje notranjo moč za soočanje z življenjskimi izzivi.
Informativni prispevki
Slovenski javnofinačni primankljaj je lani dosegl skoraj 1,75 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, kar je za 1,6 odstotne točke več kot leto prej. Na letni ravni smo marca beležili tudi 2,5 odstotno inflacijo, tako kot evroobmočje, ki jo je poganjala zlasti rast cen stanovanj, energentov in komunalnih storitev. O stanju javnih financ in tveganjih zanje, ki izhajao iz dogajanja na Bližnjem vzhodu, je za naš radio spregovoril predsednik Fiskalenga sveta dr. Davorin Kračun, ki opozarja, da bo prihodnja vlada morala voditi odgovorno javnofinančno politiko.
Informativni prispevki
Slovenski javnofinačni primankljaj je lani dosegl skoraj 1,75 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, kar je za 1,6 odstotne točke več kot leto prej. Na letni ravni smo marca beležili tudi 2,5 odstotno inflacijo, tako kot evroobmočje, ki jo je poganjala zlasti rast cen stanovanj, energentov in komunalnih storitev. O stanju javnih financ in tveganjih zanje, ki izhajao iz dogajanja na Bližnjem vzhodu, je za naš radio spregovoril predsednik Fiskalenga sveta dr. Davorin Kračun, ki opozarja, da bo prihodnja vlada morala voditi odgovorno javnofinančno politiko.
Informativni prispevki
Tri dni po volitvah še vedno ni jasno, kakšna bi lahko bila nova vladna koalicija. O politični matematiki po premešanih političnih kartah, smo se pogovarjali s politologom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Mirom Hačkom.
Informativni prispevki
Tri dni po volitvah še vedno ni jasno, kakšna bi lahko bila nova vladna koalicija. O politični matematiki po premešanih političnih kartah, smo se pogovarjali s politologom s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Mirom Hačkom.
Informativni prispevki
Kampanja pred državnozborskimi volitvami se danes zaključuje. Začela se je mirno in vsebinsko naravnano, zaključila pa popolnoma obratno. Smo volivci dovolj informirani, da se bomo v nedeljo odločili za dobro naše prihodnosti in prihodnosti države? Kakšen vpliv so na kampanjo imele nove oblike medijev? O uspešnosti kampanje smo se pogovarjali s profesorjem na Fakulteti za družbene vede, dr. Mirom Hačkom.
Informativni prispevki
Kampanja pred državnozborskimi volitvami se danes zaključuje. Začela se je mirno in vsebinsko naravnano, zaključila pa popolnoma obratno. Smo volivci dovolj informirani, da se bomo v nedeljo odločili za dobro naše prihodnosti in prihodnosti države? Kakšen vpliv so na kampanjo imele nove oblike medijev? O uspešnosti kampanje smo se pogovarjali s profesorjem na Fakulteti za družbene vede, dr. Mirom Hačkom.
Informativni prispevki
Domoljubje kot vrednota – v teoriji da, v praksi ne
»Težko boste našli koga, ki bi rekel, da imeti rad svojo državo ni vrednota,« poudarja dr. Rosvita Pesek. Na deklarativni ravni se skoraj vsi strinjajo: ponos na Slovenijo, spoštovanje dosežkov in skrb za skupnost naj bi bili samoumevni.
Težava pa nastopi v praksi. Po njenem mnenju se že desetletja ne premaknemo pri ključnem vprašanju – kako to zavest prenesti na mlade. Osamosvojitvena zgodovina ostaja premalo prisotna v šolah, reforme učnih programov pa se ustavljajo.
Peskova opozarja, da razlog ni več zgolj časovna bližina dogodkov ali dejstvo, da so nekateri akterji še živi. »Zdaj vidim, da ne gre za to. Gre za to, da ta del zgodovine ne bo vstopil v učbenike, dokler ne bo zapisan tako, kot bi si nekateri želeli,« pravi.
Posledica je očitna: generacije mladih, ki o nastanku države vedo zelo malo. Brez tega znanja pa se težko oblikuje tudi odnos do domovine. »Potem pa plavamo kot posamezniki v globalnem svetu,« dodaja.
Zamolčana zgodovina in moč umetnosti
Dr. Mitja Ferenc opozarja na drug vidik: dolgotrajno zamolčanje povojnih zločinov. Po njegovih besedah smo kot družba dolgo čakali celo na umetniško upodobitev teh tem.
Film Naša kri, ki je nedavno prišel v javnost, je po njegovem mnenju prelomnica. »Ko sem ga gledal, so mi tekle solze,« priznava. Film ne spodbuja sovraštva, temveč odpira vprašanja človeških odločitev v ekstremnih razmerah.
Prav umetnost ima moč, da prebudi čustva tam, kjer zgodovinske študije ne dosežejo širše javnosti. »To je več kot ne vem koliko knjig,« dodaja Ferenc.
Sprava: napredek obstaja, a prepočasen
Na področju sprave in raziskovanja prikritih grobišč se je v zadnjih desetletjih sicer nekaj premaknilo. Odprta so bila številna grobišča, izdane knjige, razširjeno znanje.
A Ferenc opozarja na veliko razočaranje:
»36 let smo že v demokraciji, pa še vedno nimamo rešenih osnovnih civilizacijskih vprašanj – pravice do groba in imena.«
Še več, opozarja na dvojna merila politike. Medtem ko Slovenija izkazuje empatijo do žrtev drugod, doma pogosto ni enakega odnosa. Kot primer navaja zavrnjene predloge za izdajo mrliških listov in dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.
»To so naši ljudje, ki niso smeli imeti niti imena niti groba,« poudarja.
Politična kultura: od dialoga do razkola
Peskova ob primerjavi začetkov parlamentarizma in današnjega časa opaža zaskrbljujoč premik.
Leta 1990 so politiko soustvarjali »amaterji«, ki pa so kljub zahtevnim razmeram znali sodelovati in doseči konsenz. Danes imamo profesionalizirano politiko, a manj dialoga.
»Danes se poslanci več ne slišijo,« ugotavlja.
K temu prispeva tudi medijski prostor. Po njenem mnenju je pluralnost medijev resno ogrožena, koncentracija lastništva pa predstavlja nevarnost za demokracijo.
Družbena omrežja in kriza resnice
Posebno poglavje predstavlja vpliv družbenih omrežij. Peskova opozarja na nevarnost lažnih informacij in anonimnosti.
Svojo izkušnjo opiše zelo konkretno: lažna novica o njenem zdravstvenem stanju se je razširila po Facebooku in povzročila paniko med bližnjimi. »To me je oddaljilo od teh tehnologij,« priznava.
Najbolj jo skrbi za ljudi, ki niso vešči prepoznavanja lažnih novic. »Ne bodo znali ločiti zrnja od plev,« opozarja.
Razkritja, korupcija in izguba zaupanja
Ob nedavnih razkritjih prisluškovanj in spornih pogovorov v politiki Ferenc ocenjuje, da smo priča razgaljanju realnosti.
»Po eni strani grozno, po drugi strani pa dobro, da se je razodelo,« pravi. Takšni dogodki lahko ljudem odprejo oči, a hkrati poglabljajo nezaupanje.
Peskova dodaja, da je največja nevarnost prav izguba zaupanja v voditelje:
»Vsak narod potrebuje ljudi, ki jim zaupa. Mi pa prihajamo v čas, ko se sprašujemo, komu sploh še verjeti.«
Brez korenin ni prihodnosti
Oba sogovornika se strinjata, da je ključno vprašanje identitete. Če posameznik ne pozna svojih korenin, ne razume zgodovine in ne zaupa institucijam, postane družba nestabilna.
Peskova to ponazori z močno metaforo:
»Smo kot na krovu Titanika – kateri val nas bo kam odnesel.«
Rešitev vidi v večji odgovornosti – v politiki, medijih in družbi kot celoti. Predvsem pa v resnici, spoštovanju zgodovine in vzgoji mladih.
Informativni prispevki
Domoljubje kot vrednota – v teoriji da, v praksi ne
»Težko boste našli koga, ki bi rekel, da imeti rad svojo državo ni vrednota,« poudarja dr. Rosvita Pesek. Na deklarativni ravni se skoraj vsi strinjajo: ponos na Slovenijo, spoštovanje dosežkov in skrb za skupnost naj bi bili samoumevni.
Težava pa nastopi v praksi. Po njenem mnenju se že desetletja ne premaknemo pri ključnem vprašanju – kako to zavest prenesti na mlade. Osamosvojitvena zgodovina ostaja premalo prisotna v šolah, reforme učnih programov pa se ustavljajo.
Peskova opozarja, da razlog ni več zgolj časovna bližina dogodkov ali dejstvo, da so nekateri akterji še živi. »Zdaj vidim, da ne gre za to. Gre za to, da ta del zgodovine ne bo vstopil v učbenike, dokler ne bo zapisan tako, kot bi si nekateri želeli,« pravi.
Posledica je očitna: generacije mladih, ki o nastanku države vedo zelo malo. Brez tega znanja pa se težko oblikuje tudi odnos do domovine. »Potem pa plavamo kot posamezniki v globalnem svetu,« dodaja.
Zamolčana zgodovina in moč umetnosti
Dr. Mitja Ferenc opozarja na drug vidik: dolgotrajno zamolčanje povojnih zločinov. Po njegovih besedah smo kot družba dolgo čakali celo na umetniško upodobitev teh tem.
Film Naša kri, ki je nedavno prišel v javnost, je po njegovem mnenju prelomnica. »Ko sem ga gledal, so mi tekle solze,« priznava. Film ne spodbuja sovraštva, temveč odpira vprašanja človeških odločitev v ekstremnih razmerah.
Prav umetnost ima moč, da prebudi čustva tam, kjer zgodovinske študije ne dosežejo širše javnosti. »To je več kot ne vem koliko knjig,« dodaja Ferenc.
Sprava: napredek obstaja, a prepočasen
Na področju sprave in raziskovanja prikritih grobišč se je v zadnjih desetletjih sicer nekaj premaknilo. Odprta so bila številna grobišča, izdane knjige, razširjeno znanje.
A Ferenc opozarja na veliko razočaranje:
»36 let smo že v demokraciji, pa še vedno nimamo rešenih osnovnih civilizacijskih vprašanj – pravice do groba in imena.«
Še več, opozarja na dvojna merila politike. Medtem ko Slovenija izkazuje empatijo do žrtev drugod, doma pogosto ni enakega odnosa. Kot primer navaja zavrnjene predloge za izdajo mrliških listov in dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.
»To so naši ljudje, ki niso smeli imeti niti imena niti groba,« poudarja.
Politična kultura: od dialoga do razkola
Peskova ob primerjavi začetkov parlamentarizma in današnjega časa opaža zaskrbljujoč premik.
Leta 1990 so politiko soustvarjali »amaterji«, ki pa so kljub zahtevnim razmeram znali sodelovati in doseči konsenz. Danes imamo profesionalizirano politiko, a manj dialoga.
»Danes se poslanci več ne slišijo,« ugotavlja.
K temu prispeva tudi medijski prostor. Po njenem mnenju je pluralnost medijev resno ogrožena, koncentracija lastništva pa predstavlja nevarnost za demokracijo.
Družbena omrežja in kriza resnice
Posebno poglavje predstavlja vpliv družbenih omrežij. Peskova opozarja na nevarnost lažnih informacij in anonimnosti.
Svojo izkušnjo opiše zelo konkretno: lažna novica o njenem zdravstvenem stanju se je razširila po Facebooku in povzročila paniko med bližnjimi. »To me je oddaljilo od teh tehnologij,« priznava.
Najbolj jo skrbi za ljudi, ki niso vešči prepoznavanja lažnih novic. »Ne bodo znali ločiti zrnja od plev,« opozarja.
Razkritja, korupcija in izguba zaupanja
Ob nedavnih razkritjih prisluškovanj in spornih pogovorov v politiki Ferenc ocenjuje, da smo priča razgaljanju realnosti.
»Po eni strani grozno, po drugi strani pa dobro, da se je razodelo,« pravi. Takšni dogodki lahko ljudem odprejo oči, a hkrati poglabljajo nezaupanje.
Peskova dodaja, da je največja nevarnost prav izguba zaupanja v voditelje:
»Vsak narod potrebuje ljudi, ki jim zaupa. Mi pa prihajamo v čas, ko se sprašujemo, komu sploh še verjeti.«
Brez korenin ni prihodnosti
Oba sogovornika se strinjata, da je ključno vprašanje identitete. Če posameznik ne pozna svojih korenin, ne razume zgodovine in ne zaupa institucijam, postane družba nestabilna.
Peskova to ponazori z močno metaforo:
»Smo kot na krovu Titanika – kateri val nas bo kam odnesel.«
Rešitev vidi v večji odgovornosti – v politiki, medijih in družbi kot celoti. Predvsem pa v resnici, spoštovanju zgodovine in vzgoji mladih.
Informativni prispevki
Po včerajšnji odmevni novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, na čelu z Inštitutom 8. marec in Nike Kovač, se vrstijo odzivi in vprašanja o verodostojnosti predstavljenih trditev. Novinar portala Zanima.me Peter Merše opozarja na pomanjkanje dokazov in nedoslednosti v predstavitvi.
Informativni prispevki
Po včerajšnji odmevni novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, na čelu z Inštitutom 8. marec in Nike Kovač, se vrstijo odzivi in vprašanja o verodostojnosti predstavljenih trditev. Novinar portala Zanima.me Peter Merše opozarja na pomanjkanje dokazov in nedoslednosti v predstavitvi.
Globine
Po treh potovanjih v Staro zavezo smo pripravili posebno kontaktno oddajo s sodelovanjem poslušalcev. Na vaša vprašanja je iz Strunjana odgovarjal stalni gost oddaje škof dr. Jurij Bizjak. globine@ognjisce.si
Sol in luč
V tednu katoliškega šolstva smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek iz knjige Moralne vrednote za mlade v kateri je objavljen tudi del resnične zgodbe med učiteljico in učenko, Anne Sullivan in Helen Keller. Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot je uredil in opremil William Bennett, izšla pa je pri založbi Učila.
Duhovna misel
Verjetno ste že naleteli na to sodobno dilemo, oziroma sprejemanje prvega in zavračanje drugega. Sodba ni naša, kar nas opominja Jezus, besede svetega Ireneja Lyonskega pa so lahko opomin vsem ...
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. april 2026 ob 05-ih
Doživetja narave
Planinci in pohodniki se pri svojih poteh zanašamo na zemljevide, a le redko se vprašamo, kaj nam ti v resnici kažejo in česa ne. Ali so oblike celin res takšne, kot jih prikazuje karta sveta in kaj je na takšnem prikazu popačenega? Naša gosta sta bila geodet dr. Bojan Šavrič, soavtor nove ekvivalentne Zemljine projekcije, in geograf dr. Matjaž Geršič, ki je sodeloval pri nastanku slovenske različice zemljevida.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar nam je tokrat predstavil nekaj jezikovnih priročnikov, ki pa jih moramo tudi pravilno brati, zato je dodal še besedo o kvalifikatorjih.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasila se je poslušalka, ki ji potica ni preveč dobro uspela, ni rahla, kot bi morala biti. S sestro Nikolino sta ugotavljali, kaj bi lahko bilo narobe. Druga poslušalka je spomnila, da bi lahko kvas ne deloval oziroma prijel, če je bil pregret ali je prišel v stik s soljo. No, sestra Nikolina pa je prvi poslušalki svetovala, da tako potico lahko uporabi pri pripravi narastka. Lahko je samo s potico ali pa s potico in kruhom. Slednje nareže na kocke, na vrhu naloži dušeno sadje (jabolka) ali iz kompota in sadje iz skrinje (maline ...), kakšno suho slivo, rozine ... prelije z jajčnim mlekom, da bo jed res sočna in zapeče v pečici. To je lahko krasna večerja, krasen poobedek ali pa nekaj kar postrežemo ob enolončnici.
Svetovalnica
Stiske mladih kmetov niso le osebne ali psihološke, so tudi strukturne - povezane so z ekonomskim pritiskom, dolgimi delovniki, birokracijo, podnebnimi spremembami... V sodobnem kmetijstvu vse več jo vlogo prevzema tehnologija, ki lahko olajša delo, prihrani čas, hkrati pa prinaša nove izzive in pritiske. Tokrat smo spregovorili o tehnostresu, o tem, kdaj tehnologija res pomaga in kdaj dodatno obremenjuje ter kako prepoznati znake izgorevanja. Z nami sta bila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Ajda Podlesnik in psiholog ter raziskovalec na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU Dino Manzoni.