Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.

Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.

FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.

Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.