Prihodnost robotike in njihova vloga v industriji

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

5. 3. 2026
Prihodnost robotike in njihova vloga v industriji

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

Nataša Ličen

VEČ ...|5. 3. 2026
Prihodnost robotike in njihova vloga v industriji

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Restavriranje starih vrat

Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.

Restavriranje starih vrat

Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Restavriranje starih vrat

Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.

VEČ ...|14. 5. 2026
Restavriranje starih vrat

Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Umetna inteligenca za pravnike

Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence. 

Umetna inteligenca za pravnike

Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence. 

izobraževanjetehnologijapravoumetna inteligenca

Ni meje za dobre ideje

Umetna inteligenca za pravnike

Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence. 

VEČ ...|7. 5. 2026
Umetna inteligenca za pravnike

Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapravoumetna inteligenca

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Nagrajena Sparova inovativna živila

Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.

Nagrajena Sparova inovativna živila

Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Nagrajena Sparova inovativna živila

Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.

VEČ ...|30. 4. 2026
Nagrajena Sparova inovativna živila

Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Sovza - sanje iz lesa

Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.  

Sovza - sanje iz lesa

Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvonarava

Ni meje za dobre ideje

Sovza - sanje iz lesa

Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.  

VEČ ...|23. 4. 2026
Sovza - sanje iz lesa

Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvonarava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Bees&More - Mednarodni čebelarski projekt

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. 

Bees&More - Mednarodni čebelarski projekt

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Bees&More - Mednarodni čebelarski projekt

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. 

VEČ ...|16. 4. 2026
Bees&More - Mednarodni čebelarski projekt

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. 

Jure Sešek

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Mednarodni uspeh kreativne mlade cvetličarke

Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.

Mednarodni uspeh kreativne mlade cvetličarke

Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Mednarodni uspeh kreativne mlade cvetličarke

Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.

VEČ ...|9. 4. 2026
Mednarodni uspeh kreativne mlade cvetličarke

Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Kreativna učna okolja

Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih

Kreativna učna okolja

Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih

izobraževanjetehnologijavzgojamladi

Ni meje za dobre ideje

Kreativna učna okolja

Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih

VEČ ...|26. 3. 2026
Kreativna učna okolja

Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijavzgojamladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Inovativno živilo: Musliji podjetja Amafood

V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil

Inovativno živilo: Musliji podjetja Amafood

V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil

izobraževanjepodjetništvokulinarikaprehrana

Ni meje za dobre ideje

Inovativno živilo: Musliji podjetja Amafood

V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil

VEČ ...|19. 3. 2026
Inovativno živilo: Musliji podjetja Amafood

V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvokulinarikaprehrana

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Prestol milosti

»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

Prestol milosti

»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

Tadej Sadar

duhovnost

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Natančnost in pravilnost v medijskem govoru

V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.

Marjan Bunič

jezikpravila

Globine

VEČ ... |
Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine: Korenine vere #5: Levitik - o povezavi med obredi in notranjim mirom

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaTretja Mojzesova knjigakorenine vereduhovnoststarozavezna teologijadr. Jurij Bizjak

Komentar tedna

VEČ ... |
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

Lenart Rihar

komentardružbaspomin

Moja zgodba

VEČ ... |
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Jože Bartolj

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 21. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

21. dan šmarnic: Štiridesetdnevni post na otoku Peruškega jezera

Poleg molitve se je Frančišek posvečal tudi postu. Nekoč je preživel štiridesetdnevni post na otoku peruškega jezera.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Duhovna misel

VEČ ... |
Prestol milosti

»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

Prestol milosti

»Zdrava, milosti polna.« Besede, ki povezujejo jagode rožnega venca in jih sklepajo v krog molitve. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda milost!? 

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Častitljivi del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja

Častitljivi del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja

Radio Ognjišče