Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

Si predstavljate, da bi se malo pred sončnim vzhodom znašli na vrhu zasneženega štiritisočaka, ob sončnem zahodu pa že zaplavali v morju? Ta neobičajen podvig je izpeljala šesterica prijateljev, ki so se v prvi polovici maja najprej povzpeli na 4164 m visok Breithorn, odsmučali v dolino in takoj nadaljevali 250 km dolgo vožnjo s kolesi do Genove. Spomine na to dogodivščino sta obudila Samo Kham in Jure Noč.

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

Gledali smo v nočno nebo in proti 12. avgustu, ko bo Luna zagrnila Sonce – v Španiji popolnoma, v Sloveniji delno, a dovolj, da bomo lahko začutili dih vesolja. Zgodba se nadaljuje 28. avgusta z luninim mrkom, ko bo Zemlja za trenutek postala glavni igralec. Kaj nam ti pojavi razkrivajo o našem mestu v vesolju? Naš gost je bil prof. dr. Tomaž Zwitter, ki bo razložil, kako opazovati, razumeti in doživeti ta nebesna dogodka.

Tokrat smo se (dan po praznovanju dneva državnosti) posvetili živi narodni dediščini, ki ni le kmetijska panoga. Odšli smo v osrčje zgornjega Posočja, kjer pod strmimi vršaci živi in kljubuje času naša edina avtohtona pasma koze. Naš gost prof. dr. Simon Horvat je skozi zgodbo drežniške koze osvetlil pomen ohranjanja avtohtonih genetskih virov, identitete, prehranske varnosti in negovanja znanja, ki se prenaša iz roda v rod.

Po vrnitvi s kolesarskega romarja Ljubljana - Čenstohova in prevoženih 1000 km smo strnili prve vtise. Splošna ocena Romarjev upanja je, da je za nami bogato duhovno, potovalno in športno doživetje, ki nas je še bolj povezalo med seboj. V oddajo se je oglasil Janez Rožman, ki z ženo Ano kolesari nazaj v Slovenijo, s svojimi vtisi pa sta sodelovala še Simon Jurkovič in Andrej Jerman.