Jaz te ne obsojam

»Tudi jaz te ne obsojam,« Jn 8,11 je rekel Jezus prešuštnici, ki so jo obsodili in hoteli kamnati.

Gre za eno najbogatejših teoloških prilik, neizčrpen vir poant, od tiste, da so bili med možmi, ki so jo hoteli kamnati, skoraj gotovo tudi njene stranke ...

Brat, sestra in mati!

Brat in sestra pripadata istemu rodu, zato sta si po marsičem najbolj podobna, mati pa je tista iz katere vsi izhajamo.

Ne podedujemo samo njenih oči ali obraznih potez, ampak tudi njeno sočutje, doživljanje, čustvovanje. Mati - je zemlja, je morje - tako pravi knjiga simbolov ...

Veš, kaj je dobro zate?

»Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in da si ponižen pred svojim Bogom.« Mih 6,8

Tako je zapisal prerok Mihej, torej je že tisočletja zapisana modrost ...

Nebeško kraljestvo

Kako pa si vi predstavljate nebeško kraljestvo? Frančišek si ga je - če ugibamo po njegovih delih - predstavljal kot kraljestvo v katerem z revnimi in ubogimi ravnajo kot s kralji. Sveti Bonaventura je o njem zapisal ...

Vse ima svojo uro

Vse ima svoj čas, pravi Pridigar in vse je mogoče, če delamo v skladu z Božjim načrtom, lahko dodamo, če opazujemo svetega Frančiška.
Ko je doživljal krivico, ni dopustil, da bi njegova duša obležala v blatu krivičnosti ...

Ti me okrepiš in poživiš

Sveti Frančišek, ljubezniv in dobrohoten, je: »še posebej nežno in sočutno pristopal k tistim, ki so trpeli za kakšno hudo telesno tegobo. V prisotnosti revnih in bolnih se mu je topilo srce; če komu ni mogel ponuditi roke, mu je ponudil sočutje.«

Jaz vam bom dal počitek

Slovenci imamo za počitek še eno besedo, ki gre korak dlje od preprostega prenehanja z delom. Oddih! Mnogokrat ob prostem dnevu raje delamo, saj nam aktivnost zaposli glavo, ki s tem beži pred težo nerazrešljivih misli ...

Kakšna sreča!

Sveti Bonaventura goduje danes, tisti, ki ga je kot otroka ozdravil sveti Frančišek in mu ob vnovičnem srečanju dal ime, saj naj bi vzkliknil: »O, buona ventura,« kakšna sreča ...