Prepasani so bili z vrvjo. Iskali so mir in prijaznost z vsemi. Oči so imeli povešene k tlom, duh pa jim je zrl v nebo. Pri njih ni imela mesta nobena zavist, nobena zloba, nobena zamera, nobeno opravljanje, nobeno sumničenje, nobena zagrenjenost, ampak je bila v njih velika složnost ...
Prepasani so bili z vrvjo. Iskali so mir in prijaznost z vsemi. Oči so imeli povešene k tlom, duh pa jim je zrl v nebo. Pri njih ni imela mesta nobena zavist, nobena zloba, nobena zamera, nobeno opravljanje, nobeno sumničenje, nobena zagrenjenost, ampak je bila v njih velika složnost ...
Duhovna misel
Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...
Duhovna misel
Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...
Duhovna misel
Sveti Bonaventura, cerkveni učitelj, je rad poudarjal pomen razmišljanja in molitve. Po legendi naj bi ime dobil ob srečanju s svetim Frančiškom, ki ga je kot otroka rešil neozdravljive bolezni, in ko sta z njegovo materjo, nekaj let zatem, v zahvalo, obiskala svetnika ...
Duhovna misel
Sveti Bonaventura, cerkveni učitelj, je rad poudarjal pomen razmišljanja in molitve. Po legendi naj bi ime dobil ob srečanju s svetim Frančiškom, ki ga je kot otroka rešil neozdravljive bolezni, in ko sta z njegovo materjo, nekaj let zatem, v zahvalo, obiskala svetnika ...
Duhovna misel
Kaj pravite, so angeli resnični, ali gre za privid? Imajo krila ali so na videz čisto običajnega izgleda? Mar ni zanimivo, v kaj vse smo dandanašnje pripravljeni verjeti, v obstoj duhovnih bitij, o katerih obstajajo preštevilna pričevanja ...
Duhovna misel
Kaj pravite, so angeli resnični, ali gre za privid? Imajo krila ali so na videz čisto običajnega izgleda? Mar ni zanimivo, v kaj vse smo dandanašnje pripravljeni verjeti, v obstoj duhovnih bitij, o katerih obstajajo preštevilna pričevanja ...
Duhovna misel
Ko se oče vrne s potovanja, vsakemu članu družine prinese vsaj majhno pozornost in s tem pove: »Mislil sem nate, čeprav sem bil z doma.« Na nek način gre tudi za odkupnino. Odkupnino od zapuščenosti, odrešitev ...
Duhovna misel
Ko se oče vrne s potovanja, vsakemu članu družine prinese vsaj majhno pozornost in s tem pove: »Mislil sem nate, čeprav sem bil z doma.« Na nek način gre tudi za odkupnino. Odkupnino od zapuščenosti, odrešitev ...
Duhovna misel
Minljivo je naše življenje na zemlji. Bog ve, kakšno bi bilo, če bi trajalo v večnost? Franklovo misel, da brez smrti ne bi bilo odgovornosti, lahko hitro razširimo na vprašanja, kaj vse bi bilo brez smrti drugačno? Bi bilo hrepenenje? Bi bilo trpljenje in pravičnost? Bi bilo upanje, da večnost krivico poravna!?
Duhovna misel
Minljivo je naše življenje na zemlji. Bog ve, kakšno bi bilo, če bi trajalo v večnost? Franklovo misel, da brez smrti ne bi bilo odgovornosti, lahko hitro razširimo na vprašanja, kaj vse bi bilo brez smrti drugačno? Bi bilo hrepenenje? Bi bilo trpljenje in pravičnost? Bi bilo upanje, da večnost krivico poravna!?
Duhovna misel
Uporabiti besedo resnica v naslovu, je za današnji čas predrzno, z dodatkom »popolna«, pa bi v marsikaterih krogih veljala skoraj za vojno napoved. Da je iskanje resnice aktualno že tisočletja, priča Evangelij ...
Duhovna misel
Uporabiti besedo resnica v naslovu, je za današnji čas predrzno, z dodatkom »popolna«, pa bi v marsikaterih krogih veljala skoraj za vojno napoved. Da je iskanje resnice aktualno že tisočletja, priča Evangelij ...
Duhovna misel
»Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« 1 Kor 15,14 Apostol Pavel je drzno spregovoril prebivalcem Korinta in tudi danes velja prebrati njegove utemeljitve ...
Duhovna misel
»Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« 1 Kor 15,14 Apostol Pavel je drzno spregovoril prebivalcem Korinta in tudi danes velja prebrati njegove utemeljitve ...
Duhovna misel
»Sam bom!«, nekoliko jezno odrine mamo otrok, ko mu skuša pomagati pri kakšnem opravilu. »Pustite me, zmorem sama,« reče starka, ki ji želijo pomagati pri oblačenju. Oba želita biti samostojna ...
Duhovna misel
»Sam bom!«, nekoliko jezno odrine mamo otrok, ko mu skuša pomagati pri kakšnem opravilu. »Pustite me, zmorem sama,« reče starka, ki ji želijo pomagati pri oblačenju. Oba želita biti samostojna ...
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Duhovna misel
Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. maj 2026 ob 05-ih
Komentar tedna
Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …
Globine
V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.
Kulturni utrinki
Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.
Komentar Zanima.me
Urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal v tokratnem komentarju razmišlja o predlogu zakona za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč ter o vprašanju pietete, spomina in sprave v slovenski družbi. Sprašuje se, zakaj tudi 80 let po vojni pokop mrtvih ostaja ideološko vprašanje, ter opozarja na pomen civilizacijskega minimuma – pravice do groba, imena in dostojnega spomina.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
V oddaji Beseda je zakon se je prof. dr. Hótimir Tivádar ustavil pri natančnosti in pravilnosti v medijskem govoru.