Saj poznate priliko iz Markovega Evangelija, ko Jezus ozdravi slepega Bartimája!? V odlomku sta dve besedi, ki izstopata, “zaupanje” in “vera”. Na vztrajno klicanje ...
Saj poznate priliko iz Markovega Evangelija, ko Jezus ozdravi slepega Bartimája!? V odlomku sta dve besedi, ki izstopata, “zaupanje” in “vera”. Na vztrajno klicanje ...
Duhovna misel
Že voda, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju ima silno moč. Je vir življenja, ima moč očiščevanja, pa tudi preporoda. Sveti Frančišek ji je zapel: “Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri ...”
Duhovna misel
Že voda, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju ima silno moč. Je vir življenja, ima moč očiščevanja, pa tudi preporoda. Sveti Frančišek ji je zapel: “Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri ...”
Duhovna misel
Začetek Frančiškove življenjske poti je kot reklamni oglas za sladko življenje. Bogastvo, uspeh in slava. A po polomu, ko se je neslavno vrnil iz vojaškega iskanja slave, je čutil ...
Duhovna misel
Začetek Frančiškove življenjske poti je kot reklamni oglas za sladko življenje. Bogastvo, uspeh in slava. A po polomu, ko se je neslavno vrnil iz vojaškega iskanja slave, je čutil ...
Duhovna misel
Lahko bi tudi rekli: “Poiščimo svoj smisel in ko ga najdemo, ga uresničujmo z vsemi močmi.” “Sajalec je šel sejat,” začne znamenito priliko Jezus v kateri razloži na kaj moramo biti pozorni, če želimo ...
Duhovna misel
Lahko bi tudi rekli: “Poiščimo svoj smisel in ko ga najdemo, ga uresničujmo z vsemi močmi.” “Sajalec je šel sejat,” začne znamenito priliko Jezus v kateri razloži na kaj moramo biti pozorni, če želimo ...
Duhovna misel
Vsakomur se kdaj, bolj ali manj, sesuje svet, ko izgubi zaupanje v koga, ki ga je koval v zvezde. Bolj kot je nekdo zgled na področju življenjskih ...
Duhovna misel
Vsakomur se kdaj, bolj ali manj, sesuje svet, ko izgubi zaupanje v koga, ki ga je koval v zvezde. Bolj kot je nekdo zgled na področju življenjskih ...
Duhovna misel
“Največji med vami bodi vaš strežnik,” (Mt 23,11) Jezus v Matejevem Evangeliju naroča apostolom. Kako imeti avtoriteto in biti hkrati ...
Duhovna misel
“Največji med vami bodi vaš strežnik,” (Mt 23,11) Jezus v Matejevem Evangeliju naroča apostolom. Kako imeti avtoriteto in biti hkrati ...
Duhovna misel
Svetloba simbolno povezuje ta svet z večnostjo. Celo fiziki pravijo, če poenostavimo njihov strokovni jezik, da za svetlobni žarek čas ne obstaja ...
Duhovna misel
Svetloba simbolno povezuje ta svet z večnostjo. Celo fiziki pravijo, če poenostavimo njihov strokovni jezik, da za svetlobni žarek čas ne obstaja ...
Duhovna misel
Bog ve, koliko lačnih src hrepeni po ljubezni, ki je starši niso mogli dati. Še celo Jezus, Bog, je potreboval besede, ki so bile ...
Duhovna misel
Bog ve, koliko lačnih src hrepeni po ljubezni, ki je starši niso mogli dati. Še celo Jezus, Bog, je potreboval besede, ki so bile ...
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Globine
Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Doživetja narave
Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.
Srečanja
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Komentar tedna
Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.
Sol in luč
Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.
Spoznanje več, predsodek manj
Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušala. Spekla je ocvirkovo potico, pri rezanju pa so ocvirki odpadali. Sestra Nikolina meni, da je bilo testo za potico pretrdo. Narediti je potrebno fino mehko testo in ko ga razvaljamo, potresemo ocvirke ter jih rahlo z dlanjo potapljati v testo. Nato pa potico tesno zavijemo. Če pa pečemo tako, da ocvirke samo potresemo po testu in damo v pečico, se pa lahko zgodi, da pri rezanju bolj odpadajo. Ko se tako testo peče, se namreč bolj izsuši. Tudi v tem primeru je predlagala, da jih pritisne v testo in naj ne uporablja ventilatorske pečice. Po oddaji se je oglasila poslušalka in povedala da sama suhe ocvirke zmeša z jajcem in jih potem naloži na testo ter so, kot je zapisala, kot prilepljeni.
Luč v temi
Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.
Luč v temi
Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.
Moja zgodba
V Moji zgodbi smo gostili arhivista Nadškofijskega arhiva Ljubljana mag. Blaž Otrin, ki nam je predstavil razstavo in katalog z naslovom »Lorenz in Roza Krach (Krah). Pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem.» Razstava, ki bo ob torka 10. marca naprej na ogled v galeriji Družina v Ljubljani, pomembno dopolnjuje naše vedenje o zgodovini fotografije na slovenskem in vanjo umešča tudi neznano fotografinjo Rozo Krach.