27. 4. 2019
Prerok Jona. Mit?

Mateja Subotičanec

VEČ ...|27. 4. 2019
VEČ ...|18. 5. 2019
Marija, pomagaj nam sleherni čas
Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.
Marija, pomagaj nam sleherni čas
Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.

Damijana Medved

marija bolniki duhovnost

Marija, pomagaj nam sleherni čas
Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.
VEČ ...|18. 5. 2019
Marija, pomagaj nam sleherni čas
Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.

Damijana Medved

marija bolniki duhovnost

VEČ ...|11. 5. 2019
Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.
Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.

Miran Špelič

duhovnost

Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.
VEČ ...|11. 5. 2019
Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.

Miran Špelič

duhovnost

VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Damijana Medved

spoved vstajenje Božje usmiljenje kateheza bolniki

Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Damijana Medved

spoved vstajenje Božje usmiljenje kateheza bolniki

VEČ ...|6. 4. 2019
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.

Silvestra Sadar

duhovnost izobraževanje

Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.
VEČ ...|6. 4. 2019
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.

Silvestra Sadar

duhovnost izobraževanje

VEČ ...|30. 3. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.
Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.

Silvestra Sadar

duhovnost papež

Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.
VEČ ...|30. 3. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.

Silvestra Sadar

duhovnost papež

VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna
Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna
VEČ ...|23. 3. 2019
VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

trpljenje bolezen bolniki duhovnost

Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

trpljenje bolezen bolniki duhovnost

VEČ ...|9. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Govori in Razprave o Matejevem evangeliju
Kromacij Oglejski
Govori in Razprave o Matejevem evangeliju

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje pogovor odnosi

Kromacij Oglejski
Govori in Razprave o Matejevem evangeliju
VEČ ...|9. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Govori in Razprave o Matejevem evangeliju

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje pogovor odnosi

VEČ ...|2. 3. 2019
Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.
Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.

Silvestra Sadar

duhovnost

Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.
VEČ ...|2. 3. 2019
Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.

Silvestra Sadar

duhovnost

VEČ ...|23. 2. 2019
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura odnosi

Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas
VEČ ...|23. 2. 2019
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura odnosi

VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

bolezen starost lurd papež

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

bolezen starost lurd papež

VEČ ...|9. 2. 2019
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.

Mateja Subotičanec

duhovnost zgodovina izobraževanje

Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.
VEČ ...|9. 2. 2019
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.

Mateja Subotičanec

duhovnost zgodovina izobraževanje

VEČ ...|2. 2. 2019
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?

Silvestra Sadar

duhovnost

Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?
VEČ ...|2. 2. 2019
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?

Silvestra Sadar

duhovnost

VEČ ...|26. 1. 2019
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
VEČ ...|26. 1. 2019
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Damijana Medved

duhovnost bolezen starost

Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Damijana Medved

duhovnost bolezen starost

VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

VEČ ...|5. 1. 2019
Nadškof Anton Stres
O vlogi in vrednosti razuma pri spoznavanju Boga.
Nadškof Anton Stres
O vlogi in vrednosti razuma pri spoznavanju Boga.

Silvestra Sadar

duhovnost

Nadškof Anton Stres
O vlogi in vrednosti razuma pri spoznavanju Boga.
VEČ ...|5. 1. 2019
Nadškof Anton Stres
O vlogi in vrednosti razuma pri spoznavanju Boga.

Silvestra Sadar

duhovnost

VEČ ...|1. 1. 2019
Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje mladi otroci pogovor svetovanje

Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
VEČ ...|1. 1. 2019
Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje mladi otroci pogovor svetovanje

VEČ ...|29. 12. 2018
Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.
Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.

Jože Bartolj

nadškof marjan turnšek delovanje hudega duha izobraževanje pogovor

Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.
VEČ ...|29. 12. 2018
Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.

Jože Bartolj

nadškof marjan turnšek delovanje hudega duha izobraževanje pogovor

VEČ ...|22. 12. 2018
Učlovečenje Boga. Zakaj?
Učlovečenje Boga. Zakaj?
VEČ ...|22. 12. 2018
VEČ ...|15. 12. 2018
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor družba

Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.
VEČ ...|15. 12. 2018
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor družba

VEČ ...|8. 12. 2018
Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.
Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.
VEČ ...|8. 12. 2018
Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost kateheza anton stres

Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost kateheza anton stres

VEČ ...|24. 11. 2018
Temna in svetla stran naše biti
Temna in svetla stran naše biti

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

Temna in svetla stran naše biti
VEČ ...|24. 11. 2018
Temna in svetla stran naše biti

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

VEČ ...|17. 11. 2018
Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.
Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.

Mateja Feltrin Novljan

pogovor svetovanje

Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.
VEČ ...|17. 11. 2018
Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.

Mateja Feltrin Novljan

pogovor svetovanje

VEČ ...|10. 11. 2018
Kristus je naše vse ob poslednji sodbi
V današnji Radijski katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj predstavil komentar Janeza Krizostoma z naslovom Homilija 76 o Matejevem evangeliju.
Kristus je naše vse ob poslednji sodbi
V današnji Radijski katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj predstavil komentar Janeza Krizostoma z naslovom Homilija 76 o Matejevem evangeliju.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

Kristus je naše vse ob poslednji sodbi
V današnji Radijski katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj predstavil komentar Janeza Krizostoma z naslovom Homilija 76 o Matejevem evangeliju.
VEČ ...|10. 11. 2018
Kristus je naše vse ob poslednji sodbi
V današnji Radijski katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj predstavil komentar Janeza Krizostoma z naslovom Homilija 76 o Matejevem evangeliju.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

VEČ ...|3. 11. 2018
Kaj nas čaka po smrti?
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres, tema pogovora pa je bila Kaj nas čaka po smrti? Jezus veliko govori o večnem življenju, višek pa je njegovo izkustvo smrti in vstajenja.
Kaj nas čaka po smrti?
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres, tema pogovora pa je bila Kaj nas čaka po smrti? Jezus veliko govori o večnem življenju, višek pa je njegovo izkustvo smrti in vstajenja.

Jože Bartolj

duhovnost izobraževanje

Kaj nas čaka po smrti?
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres, tema pogovora pa je bila Kaj nas čaka po smrti? Jezus veliko govori o večnem življenju, višek pa je njegovo izkustvo smrti in vstajenja.
VEČ ...|3. 11. 2018
Kaj nas čaka po smrti?
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres, tema pogovora pa je bila Kaj nas čaka po smrti? Jezus veliko govori o večnem življenju, višek pa je njegovo izkustvo smrti in vstajenja.

Jože Bartolj

duhovnost izobraževanje

VEČ ...|27. 10. 2018
Poslanstvo kateheta
V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.
Poslanstvo kateheta
V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

Poslanstvo kateheta
V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.
VEČ ...|27. 10. 2018
Poslanstvo kateheta
V oddaji je bil gost Milan Knep, voditelj Škofijskega katehetskega urada, voditelj Medškofijskega odbora za kulturo in duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Govorili smo o poslanstvu kateheta.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

VEČ ...|20. 10. 2018
Spremljanje mladoporočencev
Tokratna radijska kateheza je bila namenjena zakoncem in družinam.
Spremljanje mladoporočencev
Tokratna radijska kateheza je bila namenjena zakoncem in družinam.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor

Spremljanje mladoporočencev
Tokratna radijska kateheza je bila namenjena zakoncem in družinam.
VEČ ...|20. 10. 2018
Spremljanje mladoporočencev
Tokratna radijska kateheza je bila namenjena zakoncem in družinam.

Marjana Debevec

duhovnost pogovor

VEČ ...|13. 10. 2018
Naši očetje v veri
Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.
Naši očetje v veri
Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.

Mateja Subotičanec Miran Špelič

duhovnost zgodovina izobraževanje

Naši očetje v veri
Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.
VEČ ...|13. 10. 2018
Naši očetje v veri
Hieronimovi pismi emonskim devicam in menihu Antoniju.

Mateja Subotičanec Miran Špelič

duhovnost zgodovina izobraževanje

VEČ ...|6. 10. 2018
Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?
V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?
Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?
V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?

Jože Bartolj

duhovnost izobraževanje pogovor anton stres kateheza trpljenje

Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?
V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?
VEČ ...|6. 10. 2018
Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?
V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?

Jože Bartolj

duhovnost izobraževanje pogovor anton stres kateheza trpljenje

VEČ ...|29. 9. 2018
Spiritizem, duhovi, vedeževanje ...
Gost nadškof Marjan Turnšek je v radijski katehezi razmišljal o duhovnem svetu. Kristjani verjammeo v duhovni svet. Bog sam je duhovno bitje, ki je poleg materialnega sveta ustvaril tudi duhovni svet. Z nadškofom Turnškom, ki je profesor dogmatike na Teološki fakulteti, smo se pogovarjali o duhovih, spriritizmu, vedeževanju. Kako ti pojavi na nas vplivajo in zakaj jih krščanstvo zavrača?
Spiritizem, duhovi, vedeževanje ...
Gost nadškof Marjan Turnšek je v radijski katehezi razmišljal o duhovnem svetu. Kristjani verjammeo v duhovni svet. Bog sam je duhovno bitje, ki je poleg materialnega sveta ustvaril tudi duhovni svet. Z nadškofom Turnškom, ki je profesor dogmatike na Teološki fakulteti, smo se pogovarjali o duhovih, spriritizmu, vedeževanju. Kako ti pojavi na nas vplivajo in zakaj jih krščanstvo zavrača?

Jože Bartolj

duhovnost izobraževanje pogovor marjan turnšek kateheza

Spiritizem, duhovi, vedeževanje ...
Gost nadškof Marjan Turnšek je v radijski katehezi razmišljal o duhovnem svetu. Kristjani verjammeo v duhovni svet. Bog sam je duhovno bitje, ki je poleg materialnega sveta ustvaril tudi duhovni svet. Z nadškofom Turnškom, ki je profesor dogmatike na Teološki fakulteti, smo se pogovarjali o duhovih, spriritizmu, vedeževanju. Kako ti pojavi na nas vplivajo in zakaj jih krščanstvo zavrača?
VEČ ...|29. 9. 2018
Spiritizem, duhovi, vedeževanje ...
Gost nadškof Marjan Turnšek je v radijski katehezi razmišljal o duhovnem svetu. Kristjani verjammeo v duhovni svet. Bog sam je duhovno bitje, ki je poleg materialnega sveta ustvaril tudi duhovni svet. Z nadškofom Turnškom, ki je profesor dogmatike na Teološki fakulteti, smo se pogovarjali o duhovih, spriritizmu, vedeževanju. Kako ti pojavi na nas vplivajo in zakaj jih krščanstvo zavrača?

Jože Bartolj

duhovnost izobraževanje pogovor marjan turnšek kateheza

VEČ ...|22. 9. 2018
Radijska kateheza
Danes je v Radijski katehezi sodeloval Slavko Rebec.
Radijska kateheza
Danes je v Radijski katehezi sodeloval Slavko Rebec.

Mateja Subotičanec

duhovnost vzgoja izobraževanje mladi otroci

Radijska kateheza
Danes je v Radijski katehezi sodeloval Slavko Rebec.
VEČ ...|22. 9. 2018
Radijska kateheza
Danes je v Radijski katehezi sodeloval Slavko Rebec.

Mateja Subotičanec

duhovnost vzgoja izobraževanje mladi otroci

VEČ ...|15. 9. 2018
Kako se pripraviti na poroko?
V septembrski družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali, kako lahko izkušeni zakonci in celotna župnija stojijo ob strani zaročencem v pripravi na zakon. Spregovorili smo tudi o pripravi na poročni obred in kaj je pri tem bistveno. Obravnavali smo namreč 6. poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni.
Kako se pripraviti na poroko?
V septembrski družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali, kako lahko izkušeni zakonci in celotna župnija stojijo ob strani zaročencem v pripravi na zakon. Spregovorili smo tudi o pripravi na poročni obred in kaj je pri tem bistveno. Obravnavali smo namreč 6. poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni.

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje otroci papež pogovor svetovanje vzgoja

Kako se pripraviti na poroko?
V septembrski družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali, kako lahko izkušeni zakonci in celotna župnija stojijo ob strani zaročencem v pripravi na zakon. Spregovorili smo tudi o pripravi na poročni obred in kaj je pri tem bistveno. Obravnavali smo namreč 6. poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni.
VEČ ...|15. 9. 2018
Kako se pripraviti na poroko?
V septembrski družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali, kako lahko izkušeni zakonci in celotna župnija stojijo ob strani zaročencem v pripravi na zakon. Spregovorili smo tudi o pripravi na poročni obred in kaj je pri tem bistveno. Obravnavali smo namreč 6. poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni.

Marjana Debevec

duhovnost izobraževanje otroci papež pogovor svetovanje vzgoja

VEČ ...|8. 9. 2018
Naši očetje v veri
Brat Jan Dominik Bogataj nam je razložil, kako se je s skušnjavami znal spopasti Evagrij Pontski,za vsako nečisto misel nam ta veliki oče najde primerno svetopisemsko vrstico.
Naši očetje v veri
Brat Jan Dominik Bogataj nam je razložil, kako se je s skušnjavami znal spopasti Evagrij Pontski,za vsako nečisto misel nam ta veliki oče najde primerno svetopisemsko vrstico.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

Naši očetje v veri
Brat Jan Dominik Bogataj nam je razložil, kako se je s skušnjavami znal spopasti Evagrij Pontski,za vsako nečisto misel nam ta veliki oče najde primerno svetopisemsko vrstico.
VEČ ...|8. 9. 2018
Naši očetje v veri
Brat Jan Dominik Bogataj nam je razložil, kako se je s skušnjavami znal spopasti Evagrij Pontski,za vsako nečisto misel nam ta veliki oče najde primerno svetopisemsko vrstico.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.
Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost kateheza anton stres

Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.
VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost kateheza anton stres

VEČ ...|25. 8. 2018
O Mariji ...
Gost tokratne kateheze je g. Janez Žakelj, naše misli pa so se bodo vrtele okoli Odrešenikove Matere Marije.
O Mariji ...
Gost tokratne kateheze je g. Janez Žakelj, naše misli pa so se bodo vrtele okoli Odrešenikove Matere Marije.

Mateja Subotičanec

duhovnost

O Mariji ...
Gost tokratne kateheze je g. Janez Žakelj, naše misli pa so se bodo vrtele okoli Odrešenikove Matere Marije.
VEČ ...|25. 8. 2018
O Mariji ...
Gost tokratne kateheze je g. Janez Žakelj, naše misli pa so se bodo vrtele okoli Odrešenikove Matere Marije.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|18. 8. 2018
Deveto svetovno srečanje družin
Med 21. in 26. avgustom bo v Dublinu na Irskem potekalo 9. svetovno srečanje družin pod naslovom Evangelij družine: veselje za svet. V pripravi na ta dogodek je pripravil Papeški za laike, družino in življenje pripravil sedem katehez. Zadnjim trem bomo prisluhnili v družinski Radijski katehezi. V njih je družina predstavljena kot pravi tvorec nove kulture v svetu, takšne, ki je po naravi kultura življenja, upanja in veselja.
Deveto svetovno srečanje družin
Med 21. in 26. avgustom bo v Dublinu na Irskem potekalo 9. svetovno srečanje družin pod naslovom Evangelij družine: veselje za svet. V pripravi na ta dogodek je pripravil Papeški za laike, družino in življenje pripravil sedem katehez. Zadnjim trem bomo prisluhnili v družinski Radijski katehezi. V njih je družina predstavljena kot pravi tvorec nove kulture v svetu, takšne, ki je po naravi kultura življenja, upanja in veselja.

Marjana Debevec

duhovnost

Deveto svetovno srečanje družin
Med 21. in 26. avgustom bo v Dublinu na Irskem potekalo 9. svetovno srečanje družin pod naslovom Evangelij družine: veselje za svet. V pripravi na ta dogodek je pripravil Papeški za laike, družino in življenje pripravil sedem katehez. Zadnjim trem bomo prisluhnili v družinski Radijski katehezi. V njih je družina predstavljena kot pravi tvorec nove kulture v svetu, takšne, ki je po naravi kultura življenja, upanja in veselja.
VEČ ...|18. 8. 2018
Deveto svetovno srečanje družin
Med 21. in 26. avgustom bo v Dublinu na Irskem potekalo 9. svetovno srečanje družin pod naslovom Evangelij družine: veselje za svet. V pripravi na ta dogodek je pripravil Papeški za laike, družino in življenje pripravil sedem katehez. Zadnjim trem bomo prisluhnili v družinski Radijski katehezi. V njih je družina predstavljena kot pravi tvorec nove kulture v svetu, takšne, ki je po naravi kultura življenja, upanja in veselja.

Marjana Debevec

duhovnost

VEČ ...|11. 8. 2018
Ciprijan Donatu o spreobrnjenju
V oddaji smo šli v Afriko, v konec tretjega stoletja. Ciprijan je napisal veliko zanimivih stvari, njegovo razlago Očenaša smo že slišali, tokrat pa nekaj drugih odlomkov iz njegovih del.
Ciprijan Donatu o spreobrnjenju
V oddaji smo šli v Afriko, v konec tretjega stoletja. Ciprijan je napisal veliko zanimivih stvari, njegovo razlago Očenaša smo že slišali, tokrat pa nekaj drugih odlomkov iz njegovih del.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Ciprijan Donatu o spreobrnjenju
V oddaji smo šli v Afriko, v konec tretjega stoletja. Ciprijan je napisal veliko zanimivih stvari, njegovo razlago Očenaša smo že slišali, tokrat pa nekaj drugih odlomkov iz njegovih del.
VEČ ...|11. 8. 2018
Ciprijan Donatu o spreobrnjenju
V oddaji smo šli v Afriko, v konec tretjega stoletja. Ciprijan je napisal veliko zanimivih stvari, njegovo razlago Očenaša smo že slišali, tokrat pa nekaj drugih odlomkov iz njegovih del.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Jože Bartolj

vera duhovnost izobraževanje

Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?
VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Jože Bartolj

vera duhovnost izobraževanje

VEČ ...|28. 7. 2018
Molitev
Molitev
VEČ ...|28. 7. 2018
VEČ ...|21. 7. 2018
O družini
Spregovorili so o rodovitnosti zakoncev, ki ne vključuje nujno rojevanja otrok. Spregovorili so o tem, kako je družina vzor domačnosti za celotno družbo, o razširjeni družini, velikodušnem dejanju posvojitve otrok, pa tudi o odnosih med generacijami. Z nam sta zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
O družini
Spregovorili so o rodovitnosti zakoncev, ki ne vključuje nujno rojevanja otrok. Spregovorili so o tem, kako je družina vzor domačnosti za celotno družbo, o razširjeni družini, velikodušnem dejanju posvojitve otrok, pa tudi o odnosih med generacijami. Z nam sta zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Radio Ognjišče

duhovnost

O družini
Spregovorili so o rodovitnosti zakoncev, ki ne vključuje nujno rojevanja otrok. Spregovorili so o tem, kako je družina vzor domačnosti za celotno družbo, o razširjeni družini, velikodušnem dejanju posvojitve otrok, pa tudi o odnosih med generacijami. Z nam sta zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|21. 7. 2018
O družini
Spregovorili so o rodovitnosti zakoncev, ki ne vključuje nujno rojevanja otrok. Spregovorili so o tem, kako je družina vzor domačnosti za celotno družbo, o razširjeni družini, velikodušnem dejanju posvojitve otrok, pa tudi o odnosih med generacijami. Z nam sta zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Radio Ognjišče

duhovnost

VEČ ...|15. 7. 2018
Minucij Feliks
Tokrat nas je brat Miran Špelič popeljal v otroško dobo krščanstva, v kateri je živel in umrl Minucij Feliks, lepo vabljeni k spremljanju kateheze.
Minucij Feliks
Tokrat nas je brat Miran Špelič popeljal v otroško dobo krščanstva, v kateri je živel in umrl Minucij Feliks, lepo vabljeni k spremljanju kateheze.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Minucij Feliks
Tokrat nas je brat Miran Špelič popeljal v otroško dobo krščanstva, v kateri je živel in umrl Minucij Feliks, lepo vabljeni k spremljanju kateheze.
VEČ ...|15. 7. 2018
Minucij Feliks
Tokrat nas je brat Miran Špelič popeljal v otroško dobo krščanstva, v kateri je živel in umrl Minucij Feliks, lepo vabljeni k spremljanju kateheze.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?
Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Jože Bartolj

vera duhovnost izobraževanje

Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?
VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Jože Bartolj

vera duhovnost izobraževanje

VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Jože Bartolj

vera duhovnost izobraževanje

Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Jože Bartolj

vera duhovnost izobraževanje

VEČ ...|23. 6. 2018
Trojna služba po prejemu krsta
odgovor:Božje ljudstvo je deležno Kristusove- duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve;- deležno je njegove preroške službe kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje;- deležno njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.
Trojna služba po prejemu krsta
odgovor:Božje ljudstvo je deležno Kristusove- duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve;- deležno je njegove preroške službe kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje;- deležno njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.

Mateja Subotičanec

duhovnost vzgoja

Trojna služba po prejemu krsta
odgovor:Božje ljudstvo je deležno Kristusove- duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve;- deležno je njegove preroške službe kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje;- deležno njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.
VEČ ...|23. 6. 2018
Trojna služba po prejemu krsta
odgovor:Božje ljudstvo je deležno Kristusove- duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve;- deležno je njegove preroške službe kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje;- deležno njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.

Mateja Subotičanec

duhovnost vzgoja

VEČ ...|16. 6. 2018
Radost ljubezni - o različnih vlogah v družini
Obravnavali smo odlomek iz papeževe kateheze Radost ljubezni, ki govori o materinski in očetovski ljubezni. Spregovorili smo o različnih od Boga danih vlogah v družini, pa tudi o pomenu ljubezni med očetom in mamo za rast in razvoj otroka. Z nami bodo zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič. Vabljeni k poslušanju!
Radost ljubezni - o različnih vlogah v družini
Obravnavali smo odlomek iz papeževe kateheze Radost ljubezni, ki govori o materinski in očetovski ljubezni. Spregovorili smo o različnih od Boga danih vlogah v družini, pa tudi o pomenu ljubezni med očetom in mamo za rast in razvoj otroka. Z nami bodo zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnost svetovanje vzgoja

Radost ljubezni - o različnih vlogah v družini
Obravnavali smo odlomek iz papeževe kateheze Radost ljubezni, ki govori o materinski in očetovski ljubezni. Spregovorili smo o različnih od Boga danih vlogah v družini, pa tudi o pomenu ljubezni med očetom in mamo za rast in razvoj otroka. Z nami bodo zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|16. 6. 2018
Radost ljubezni - o različnih vlogah v družini
Obravnavali smo odlomek iz papeževe kateheze Radost ljubezni, ki govori o materinski in očetovski ljubezni. Spregovorili smo o različnih od Boga danih vlogah v družini, pa tudi o pomenu ljubezni med očetom in mamo za rast in razvoj otroka. Z nami bodo zakonca Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnost svetovanje vzgoja

VEČ ...|9. 6. 2018
Klemen Aleksandrijski
V Radijski katehezi smo šli v leto okoli 200, v Aleksandrijo. Govorili smo o Klemnu Aleksandrijskem.
Klemen Aleksandrijski
V Radijski katehezi smo šli v leto okoli 200, v Aleksandrijo. Govorili smo o Klemnu Aleksandrijskem.

Mateja Subotičanec

duhovnost cerkev

Klemen Aleksandrijski
V Radijski katehezi smo šli v leto okoli 200, v Aleksandrijo. Govorili smo o Klemnu Aleksandrijskem.
VEČ ...|9. 6. 2018
Klemen Aleksandrijski
V Radijski katehezi smo šli v leto okoli 200, v Aleksandrijo. Govorili smo o Klemnu Aleksandrijskem.

Mateja Subotičanec

duhovnost cerkev

VEČ ...|2. 6. 2018
Sveti Duh
Z Antonom Stresom smo se pogovarjali o Svetem Duhu.
Sveti Duh
Z Antonom Stresom smo se pogovarjali o Svetem Duhu.

Jože Bartolj

duhovnost cerkev

Sveti Duh
Z Antonom Stresom smo se pogovarjali o Svetem Duhu.
VEČ ...|2. 6. 2018
Sveti Duh
Z Antonom Stresom smo se pogovarjali o Svetem Duhu.

Jože Bartolj

duhovnost cerkev

Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2019
Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 5. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije

VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt