Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor

Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor

VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

družba odnosi pogovor

Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

družba odnosi pogovor

VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje pogovor

Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje pogovor

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kultura odnosi

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kultura odnosi

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kultura literatura umetnost risanke stripi otroci mladi

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kultura literatura umetnost risanke stripi otroci mladi

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje politika vojna spomin

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje politika vojna spomin

VEČ ...|19. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje vzgoja

Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
VEČ ...|19. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje vzgoja

VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah
Ciceron
Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Ciceron
Knjiga v petih knjigah
VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor izobraževanje

Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor izobraževanje

VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura spomin

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura spomin

VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

VEČ ...|29. 1. 2019
Prevajalec Svetega pisma
Prevajalec Svetega pisma
VEČ ...|29. 1. 2019
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura zgodovina

Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura zgodovina

VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice
Predstavitev knjige
Prve jaslice
Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

Prve jaslice
Predstavitev knjige
VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice
Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

VEČ ...|18. 12. 2018
Od slike do besede
Od slike do besede
VEČ ...|18. 12. 2018
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

VEČ ...|20. 11. 2018
Knjižni spomenik prvega reda
Knjižni spomenik prvega reda
VEČ ...|20. 11. 2018
VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.
VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|6. 11. 2018
Dve knjigi
Dve knjigi
VEČ ...|6. 11. 2018
VEČ ...|30. 10. 2018
Krščanstvo na Slovenskem
Krščanstvo na Slovenskem
VEČ ...|30. 10. 2018
VEČ ...|23. 10. 2018
Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.
Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.
VEČ ...|23. 10. 2018
Od slike do besede
Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.
Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Mateja Subotičanec

kultura družba zgodovina

Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.
VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji
Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Mateja Subotičanec

kultura družba zgodovina

VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost kontemplacija kartuzijanski red premišljevanje

Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.
VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost kontemplacija kartuzijanski red premišljevanje

VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Mateja Subotičanec

družba kultura

Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Mateja Subotičanec

družba kultura

VEČ ...|25. 9. 2018
Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.
Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.
VEČ ...|25. 9. 2018
Romano Guardini
Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|18. 9. 2018
Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.
Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

Mateja Subotičanec

kultura

Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.
VEČ ...|18. 9. 2018
Predstavitev knjig
Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|11. 9. 2018
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.
VEČ ...|11. 9. 2018
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič
Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.
Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.
VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina
Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|28. 8. 2018
In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.
In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

Mateja Subotičanec

spomin kultura pogovor

In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.
VEČ ...|28. 8. 2018
In memoriam - Andrej Capuder
Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

Mateja Subotičanec

spomin kultura pogovor

VEČ ...|21. 8. 2018
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.
VEČ ...|21. 8. 2018
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?
Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

VEČ ...|14. 8. 2018
Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.
Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.
VEČ ...|14. 8. 2018
Od slike do besede
Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|7. 8. 2018
Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.
Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

Mateja Subotičanec

spomin

Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.
VEČ ...|7. 8. 2018
Od slike do besede
V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

Mateja Subotičanec

spomin

VEČ ...|31. 7. 2018
Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.
Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.
VEČ ...|31. 7. 2018
Krščanstvo na naših tleh
Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja
Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja
Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja
Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.
VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja
Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

VEČ ...|17. 7. 2018
Krščanstvo na slovenskem
Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.
Krščanstvo na slovenskem
Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.

Mateja Subotičanec

duhovnost družba

Krščanstvo na slovenskem
Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.
VEČ ...|17. 7. 2018
Krščanstvo na slovenskem
Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.

Mateja Subotičanec

duhovnost družba

VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.
Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.
VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

VEČ ...|3. 7. 2018
Svet čebel in Kolo sreče
Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji
Svet čebel in Kolo sreče
Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Svet čebel in Kolo sreče
Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji
VEČ ...|3. 7. 2018
Svet čebel in Kolo sreče
Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

Mateja Subotičanec

izobraževanje

VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.
Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.
VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.
Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Mateja Subotičanec

literatura

Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.
VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Mateja Subotičanec

literatura

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|22. 5. 2019
Logično. In pravično.

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15, 5)

Logično. In pravično.

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15, 5)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 5. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije

VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt