Is podcast
Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!
Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!
Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.
Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.
Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.
Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.
Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.
Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...
Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...
V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.
Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?
Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?
Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …
Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …
Rubrika "Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov" je namenjena oglašanjem in razmišljanjem slovenskih duhovnikov.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.