Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družba duhovnost odnosi družba komentar politika

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.
VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družba duhovnost odnosi družba komentar politika

VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

Matjaž Merljak

družba komentar družina

Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

Matjaž Merljak

družba komentar družina

VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

Nataša Ličen

komentar družba

Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

Nataša Ličen

komentar družba

VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup

komentar duhovnost družba

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.
VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup

komentar duhovnost družba

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politika cerkev

Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politika cerkev

VEČ ...|9. 4. 2019
Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.
Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Izidor Šček

Radijski misijon 2019 mladi

Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.
VEČ ...|9. 4. 2019
Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Izidor Šček

Radijski misijon 2019 mladi

VEČ ...|2. 4. 2019
Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …
Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...
Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …
Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...

Marta Jerebič

komentar

Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …
Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...
VEČ ...|2. 4. 2019
Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …
Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...

Marta Jerebič

komentar

VEČ ...|26. 3. 2019
Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...
Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

Marjana Debevec

komentar

Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...
VEČ ...|26. 3. 2019
Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

Marjana Debevec

komentar

VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.
Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Marjan Bunič

komentar mediji Radio Ognjišče

Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.
VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Marjan Bunič

komentar mediji Radio Ognjišče

VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazija morala komentar

Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazija morala komentar

VEČ ...|5. 3. 2019
Hvala za 104.250 evrov!
Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.
Hvala za 104.250 evrov!
Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.

Jure Sešek

PSI 2019 Uganda 2019 družba komentar

Hvala za 104.250 evrov!
Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.
VEČ ...|5. 3. 2019
Hvala za 104.250 evrov!
Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.

Jure Sešek

PSI 2019 Uganda 2019 družba komentar

VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Andrej Šinko

komentar

Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.
VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Andrej Šinko

komentar

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!
Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvo politika hrana varnost

Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!
VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvo politika hrana varnost

VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.
Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Tadej Sadar

komentar

Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.
VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Tadej Sadar

komentar

VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.
Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Jože Bartolj

komentar Jože Bartolj

Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Jože Bartolj

komentar Jože Bartolj

VEČ ...|29. 1. 2019
Veselo oznanilo za vsak kotiček Slovenije
Mesec verskega tiska v 21. stoletju? V dobi digitalnih platform se Matjaž sprašuje kako bi Jezus danes deloval Bi imel Facebbok, Twitter, IG, ... ?
Veselo oznanilo za vsak kotiček Slovenije
Mesec verskega tiska v 21. stoletju? V dobi digitalnih platform se Matjaž sprašuje kako bi Jezus danes deloval Bi imel Facebbok, Twitter, IG, ... ?

Matjaž Merljak

komentar

Veselo oznanilo za vsak kotiček Slovenije
Mesec verskega tiska v 21. stoletju? V dobi digitalnih platform se Matjaž sprašuje kako bi Jezus danes deloval Bi imel Facebbok, Twitter, IG, ... ?
VEČ ...|29. 1. 2019
Veselo oznanilo za vsak kotiček Slovenije
Mesec verskega tiska v 21. stoletju? V dobi digitalnih platform se Matjaž sprašuje kako bi Jezus danes deloval Bi imel Facebbok, Twitter, IG, ... ?

Matjaž Merljak

komentar

VEČ ...|22. 1. 2019
Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.
Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

Nataša Ličen

komentar papež družba mladi

Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.
VEČ ...|22. 1. 2019
Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

Nataša Ličen

komentar papež družba mladi

VEČ ...|15. 1. 2019
Blaž Lesnik: Po čem je sreča?
Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.
Blaž Lesnik: Po čem je sreča?
Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik

družba komentar sreča Valicon

Blaž Lesnik: Po čem je sreča?
Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.
VEČ ...|15. 1. 2019
Blaž Lesnik: Po čem je sreča?
Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik

družba komentar sreča Valicon

VEČ ...|8. 1. 2019
Tone Gorjup: Zgledi sprave
Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!
Tone Gorjup: Zgledi sprave
Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!

Tone Gorjup

komentar

Tone Gorjup: Zgledi sprave
Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!
VEČ ...|8. 1. 2019
Tone Gorjup: Zgledi sprave
Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!

Tone Gorjup

komentar

VEČ ...|1. 1. 2019
Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?
V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.
Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?
V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

Marta Jerebič

komentar družba

Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?
V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.
VEČ ...|1. 1. 2019
Z vesli ali brez njih, v isto smer ali vsak po svoje?
V komentarju se Marta Jerebič posveti predvsem razmisleku o izzivih, ki v novem letu čakajo Slovenijo, Cerkev, svet in na koncu predvsem vsakega od nas, osebno.

Marta Jerebič

komentar družba

VEČ ...|25. 12. 2018
Bogu všečni
Božič - razmišljanje o pomenu praznika.
Bogu všečni
Božič - razmišljanje o pomenu praznika.

Nataša Ličen

komentar

Bogu všečni
Božič - razmišljanje o pomenu praznika.
VEČ ...|25. 12. 2018
Bogu všečni
Božič - razmišljanje o pomenu praznika.

Nataša Ličen

komentar

VEČ ...|18. 12. 2018
Podnebne manipulacije
Podnebni vrh v Katovicah ni prinesel presenečenj, bodo v evoluciji odgovorov na velik izziv človeštva zastavo prevzeli mladi?
Podnebne manipulacije
Podnebni vrh v Katovicah ni prinesel presenečenj, bodo v evoluciji odgovorov na velik izziv človeštva zastavo prevzeli mladi?

Blaž Lesnik

komentar narava družba mladi podnebje

Podnebne manipulacije
Podnebni vrh v Katovicah ni prinesel presenečenj, bodo v evoluciji odgovorov na velik izziv človeštva zastavo prevzeli mladi?
VEČ ...|18. 12. 2018
Podnebne manipulacije
Podnebni vrh v Katovicah ni prinesel presenečenj, bodo v evoluciji odgovorov na velik izziv človeštva zastavo prevzeli mladi?

Blaž Lesnik

komentar narava družba mladi podnebje

VEČ ...|11. 12. 2018
Ob sklepu Cankarjevega leta
Ivan Cankar - 100 let kasneje.
Ob sklepu Cankarjevega leta
Ivan Cankar - 100 let kasneje.

Jože Bartolj

komentar

Ob sklepu Cankarjevega leta
Ivan Cankar - 100 let kasneje.
VEČ ...|11. 12. 2018
Ob sklepu Cankarjevega leta
Ivan Cankar - 100 let kasneje.

Jože Bartolj

komentar

VEČ ...|4. 12. 2018
Sovražni govor
V Izoli sta minule dni odmevala dva dogodka: razstava Ivan Cankar v mestni knjižnici in koncert Nosil bom rdečo zvezdo. Oba dogodka sta vzenimrila javnost, a obsodbo po 133. členu kazenskega zakonika razpadle Jugoslavije je doživel le prvi.
Sovražni govor
V Izoli sta minule dni odmevala dva dogodka: razstava Ivan Cankar v mestni knjižnici in koncert Nosil bom rdečo zvezdo. Oba dogodka sta vzenimrila javnost, a obsodbo po 133. členu kazenskega zakonika razpadle Jugoslavije je doživel le prvi.

Tone Gorjup

komentar politika družba

Sovražni govor
V Izoli sta minule dni odmevala dva dogodka: razstava Ivan Cankar v mestni knjižnici in koncert Nosil bom rdečo zvezdo. Oba dogodka sta vzenimrila javnost, a obsodbo po 133. členu kazenskega zakonika razpadle Jugoslavije je doživel le prvi.
VEČ ...|4. 12. 2018
Sovražni govor
V Izoli sta minule dni odmevala dva dogodka: razstava Ivan Cankar v mestni knjižnici in koncert Nosil bom rdečo zvezdo. Oba dogodka sta vzenimrila javnost, a obsodbo po 133. členu kazenskega zakonika razpadle Jugoslavije je doživel le prvi.

Tone Gorjup

komentar politika družba

VEČ ...|27. 11. 2018
Sovražni ali prijazni govor?
Razmišljanje sodelavke Tanje ob Šarčevem navodilu, naj državna podjetja ne oglašujejo v nekaterih medijih.
Sovražni ali prijazni govor?
Razmišljanje sodelavke Tanje ob Šarčevem navodilu, naj državna podjetja ne oglašujejo v nekaterih medijih.

Tanja Dominko

družba komentar politika

Sovražni ali prijazni govor?
Razmišljanje sodelavke Tanje ob Šarčevem navodilu, naj državna podjetja ne oglašujejo v nekaterih medijih.
VEČ ...|27. 11. 2018
Sovražni ali prijazni govor?
Razmišljanje sodelavke Tanje ob Šarčevem navodilu, naj državna podjetja ne oglašujejo v nekaterih medijih.

Tanja Dominko

družba komentar politika

VEČ ...|20. 11. 2018
Vse teče
Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.
Vse teče
Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Mateja Subotičanec

družba komentar

Vse teče
Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.
VEČ ...|20. 11. 2018
Vse teče
Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Mateja Subotičanec

družba komentar

VEČ ...|13. 11. 2018
Le od kod tista dva novčiča
Le od kod tista dva novčiča

Marjan Bunič

družba komentar

Le od kod tista dva novčiča
VEČ ...|13. 11. 2018
Le od kod tista dva novčiča

Marjan Bunič

družba komentar

VEČ ...|6. 11. 2018
Naivnost - prvi korak k okužbi!
Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.
Naivnost - prvi korak k okužbi!
Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.

Robert Božič

družba kmetijstvo narava zdravstvo vzgoja

Naivnost - prvi korak k okužbi!
Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.
VEČ ...|6. 11. 2018
Naivnost - prvi korak k okužbi!
Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski. Prisluhinte pogledu Roberta Božiča.

Robert Božič

družba kmetijstvo narava zdravstvo vzgoja

VEČ ...|30. 10. 2018
Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...
Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.
Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...
Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

družba komentar politika

Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...
Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.
VEČ ...|30. 10. 2018
Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče ...
Marta Jerebič govori o tem, kakšen odziv je doživela, ko se je 23. oktobra na Filozofski fakulteti oglasila v razpravi na okrogli mizi z naslovom »Jezik in spol« in povedala, da je z Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

družba komentar politika

VEČ ...|23. 10. 2018
Misijonsko držo bo treba pogumno zavzeti tudi doma
Misijonska nedelja vsakokrat razodeva povezanost vesoljne Cerkve in še posebej poudarja osnovno poslanstvo vseh krščenih - biti Jezusove priče in širiti Božje kraljestvo. Poklicani smo torej zavzeti misijonsko držo kjerkoli živimo, a to v nekaterih okoljih ni tako preprosto. Ne le v tretjem svetu, kjer se razdajajo številni slovenski misijonarji, živeti in oznanjati evangelij je velik izziv tudi doma, kjer se, kot v mnogih zahodnih državah, še naprej soočamo s krizo vrednot. Vse kaže, da bomo potrebovali pomoč od zunaj, da bomo izplavali iz nje.
Misijonsko držo bo treba pogumno zavzeti tudi doma
Misijonska nedelja vsakokrat razodeva povezanost vesoljne Cerkve in še posebej poudarja osnovno poslanstvo vseh krščenih - biti Jezusove priče in širiti Božje kraljestvo. Poklicani smo torej zavzeti misijonsko držo kjerkoli živimo, a to v nekaterih okoljih ni tako preprosto. Ne le v tretjem svetu, kjer se razdajajo številni slovenski misijonarji, živeti in oznanjati evangelij je velik izziv tudi doma, kjer se, kot v mnogih zahodnih državah, še naprej soočamo s krizo vrednot. Vse kaže, da bomo potrebovali pomoč od zunaj, da bomo izplavali iz nje.

Helena Škrlec

politika družba družba komentar

Misijonsko držo bo treba pogumno zavzeti tudi doma
Misijonska nedelja vsakokrat razodeva povezanost vesoljne Cerkve in še posebej poudarja osnovno poslanstvo vseh krščenih - biti Jezusove priče in širiti Božje kraljestvo. Poklicani smo torej zavzeti misijonsko držo kjerkoli živimo, a to v nekaterih okoljih ni tako preprosto. Ne le v tretjem svetu, kjer se razdajajo številni slovenski misijonarji, živeti in oznanjati evangelij je velik izziv tudi doma, kjer se, kot v mnogih zahodnih državah, še naprej soočamo s krizo vrednot. Vse kaže, da bomo potrebovali pomoč od zunaj, da bomo izplavali iz nje.
VEČ ...|23. 10. 2018
Misijonsko držo bo treba pogumno zavzeti tudi doma
Misijonska nedelja vsakokrat razodeva povezanost vesoljne Cerkve in še posebej poudarja osnovno poslanstvo vseh krščenih - biti Jezusove priče in širiti Božje kraljestvo. Poklicani smo torej zavzeti misijonsko držo kjerkoli živimo, a to v nekaterih okoljih ni tako preprosto. Ne le v tretjem svetu, kjer se razdajajo številni slovenski misijonarji, živeti in oznanjati evangelij je velik izziv tudi doma, kjer se, kot v mnogih zahodnih državah, še naprej soočamo s krizo vrednot. Vse kaže, da bomo potrebovali pomoč od zunaj, da bomo izplavali iz nje.

Helena Škrlec

politika družba družba komentar

VEČ ...|16. 10. 2018
Ste zadovoljni z županom?
V tokratnem komentarju je novinar Andrej Šinko razmišljal o porabi denarja na lokalni ravni ter delovanju županov v omenjenem kontekstu. Prav tako se je dotaknil števila občin in kvalificiranosti izvoljenih predstavnikov.
Ste zadovoljni z županom?
V tokratnem komentarju je novinar Andrej Šinko razmišljal o porabi denarja na lokalni ravni ter delovanju županov v omenjenem kontekstu. Prav tako se je dotaknil števila občin in kvalificiranosti izvoljenih predstavnikov.

Andrej Šinko

politika komentar

Ste zadovoljni z županom?
V tokratnem komentarju je novinar Andrej Šinko razmišljal o porabi denarja na lokalni ravni ter delovanju županov v omenjenem kontekstu. Prav tako se je dotaknil števila občin in kvalificiranosti izvoljenih predstavnikov.
VEČ ...|16. 10. 2018
Ste zadovoljni z županom?
V tokratnem komentarju je novinar Andrej Šinko razmišljal o porabi denarja na lokalni ravni ter delovanju županov v omenjenem kontekstu. Prav tako se je dotaknil števila občin in kvalificiranosti izvoljenih predstavnikov.

Andrej Šinko

politika komentar

VEČ ...|9. 10. 2018
Udaril bom pastirja in ...
·ivimo v turbulentnih ·asih, tudi za Cerkev. Potem ko se je lik Petrovega naslednika pribli·al ·loveku in ga poiskal tam, kjer ·ivi, je po drugi strani postal tudi bolj odprt za kritike in napade. Zadnji dan Svetovnega sre·anja dru·in na Irskem so mediji, ki so kriti·ni do pape·a, objavili pismo nekdanjega nuncija v ZDA nad·kofa Carla Marie Viganoja. Javnost je temu pismu, v katerem zaradi prikrivanja spolnih zlorab obto·uje mnoge visoke predstavnike Cerkve, celo svetega o·eta, namenila tako veliko pozornost, da novinarji pape·u na letalu niso postavili niti enega vpra·anja o samem sre·anju dru·in.
Udaril bom pastirja in ...
·ivimo v turbulentnih ·asih, tudi za Cerkev. Potem ko se je lik Petrovega naslednika pribli·al ·loveku in ga poiskal tam, kjer ·ivi, je po drugi strani postal tudi bolj odprt za kritike in napade. Zadnji dan Svetovnega sre·anja dru·in na Irskem so mediji, ki so kriti·ni do pape·a, objavili pismo nekdanjega nuncija v ZDA nad·kofa Carla Marie Viganoja. Javnost je temu pismu, v katerem zaradi prikrivanja spolnih zlorab obto·uje mnoge visoke predstavnike Cerkve, celo svetega o·eta, namenila tako veliko pozornost, da novinarji pape·u na letalu niso postavili niti enega vpra·anja o samem sre·anju dru·in.

Marjana Debevec

komentar

Udaril bom pastirja in ...
·ivimo v turbulentnih ·asih, tudi za Cerkev. Potem ko se je lik Petrovega naslednika pribli·al ·loveku in ga poiskal tam, kjer ·ivi, je po drugi strani postal tudi bolj odprt za kritike in napade. Zadnji dan Svetovnega sre·anja dru·in na Irskem so mediji, ki so kriti·ni do pape·a, objavili pismo nekdanjega nuncija v ZDA nad·kofa Carla Marie Viganoja. Javnost je temu pismu, v katerem zaradi prikrivanja spolnih zlorab obto·uje mnoge visoke predstavnike Cerkve, celo svetega o·eta, namenila tako veliko pozornost, da novinarji pape·u na letalu niso postavili niti enega vpra·anja o samem sre·anju dru·in.
VEČ ...|9. 10. 2018
Udaril bom pastirja in ...
·ivimo v turbulentnih ·asih, tudi za Cerkev. Potem ko se je lik Petrovega naslednika pribli·al ·loveku in ga poiskal tam, kjer ·ivi, je po drugi strani postal tudi bolj odprt za kritike in napade. Zadnji dan Svetovnega sre·anja dru·in na Irskem so mediji, ki so kriti·ni do pape·a, objavili pismo nekdanjega nuncija v ZDA nad·kofa Carla Marie Viganoja. Javnost je temu pismu, v katerem zaradi prikrivanja spolnih zlorab obto·uje mnoge visoke predstavnike Cerkve, celo svetega o·eta, namenila tako veliko pozornost, da novinarji pape·u na letalu niso postavili niti enega vpra·anja o samem sre·anju dru·in.

Marjana Debevec

komentar

VEČ ...|2. 10. 2018
Sinoda mladih in Ritem srca
Pred vrati sta ·kofovska sinoda o mladih v Vatikanu in festival sodobne kr··anske glasbe v Sloveniji. Vsak dogodek bo po svoje odgovoril na te·ave, vpra·anja in potrebe dana·nje mladine. Na prvi pogled se zdi, da je razdalja med njima zelo velika, a ko prelistamo Delovni dokument za ·kofe na sinodi, lahko preberemo, da sta glasba in ustvarjanje kakovostne duhovne glasbe pomemben vidik za duhovni razvoj mladih, in da naj Cerkev »da posebno pozornost velikim glasbenim dogodkom«, tako da med drugim »promovira prilo·nosti, ob katerih ima glasba resni·no prazni·no in socializacijsko vrednost« (Instrumentum laboris).
Sinoda mladih in Ritem srca
Pred vrati sta ·kofovska sinoda o mladih v Vatikanu in festival sodobne kr··anske glasbe v Sloveniji. Vsak dogodek bo po svoje odgovoril na te·ave, vpra·anja in potrebe dana·nje mladine. Na prvi pogled se zdi, da je razdalja med njima zelo velika, a ko prelistamo Delovni dokument za ·kofe na sinodi, lahko preberemo, da sta glasba in ustvarjanje kakovostne duhovne glasbe pomemben vidik za duhovni razvoj mladih, in da naj Cerkev »da posebno pozornost velikim glasbenim dogodkom«, tako da med drugim »promovira prilo·nosti, ob katerih ima glasba resni·no prazni·no in socializacijsko vrednost« (Instrumentum laboris).

Petra Stopar

komentar

Sinoda mladih in Ritem srca
Pred vrati sta ·kofovska sinoda o mladih v Vatikanu in festival sodobne kr··anske glasbe v Sloveniji. Vsak dogodek bo po svoje odgovoril na te·ave, vpra·anja in potrebe dana·nje mladine. Na prvi pogled se zdi, da je razdalja med njima zelo velika, a ko prelistamo Delovni dokument za ·kofe na sinodi, lahko preberemo, da sta glasba in ustvarjanje kakovostne duhovne glasbe pomemben vidik za duhovni razvoj mladih, in da naj Cerkev »da posebno pozornost velikim glasbenim dogodkom«, tako da med drugim »promovira prilo·nosti, ob katerih ima glasba resni·no prazni·no in socializacijsko vrednost« (Instrumentum laboris).
VEČ ...|2. 10. 2018
Sinoda mladih in Ritem srca
Pred vrati sta ·kofovska sinoda o mladih v Vatikanu in festival sodobne kr··anske glasbe v Sloveniji. Vsak dogodek bo po svoje odgovoril na te·ave, vpra·anja in potrebe dana·nje mladine. Na prvi pogled se zdi, da je razdalja med njima zelo velika, a ko prelistamo Delovni dokument za ·kofe na sinodi, lahko preberemo, da sta glasba in ustvarjanje kakovostne duhovne glasbe pomemben vidik za duhovni razvoj mladih, in da naj Cerkev »da posebno pozornost velikim glasbenim dogodkom«, tako da med drugim »promovira prilo·nosti, ob katerih ima glasba resni·no prazni·no in socializacijsko vrednost« (Instrumentum laboris).

Petra Stopar

komentar

VEČ ...|25. 9. 2018
Anonimnost in kritika za vsako ceno
Anonimnost in kritika za vsako ceno

Jure Sešek

komentar družba

Anonimnost in kritika za vsako ceno
VEČ ...|25. 9. 2018
Anonimnost in kritika za vsako ceno

Jure Sešek

komentar družba

VEČ ...|18. 9. 2018
Kako spraviti dva litra vode v litrsko steklenico?
Ljudje se dandanes spoznamo na vse in dvomimo o vsem. S praporom v roki z napisom: »Vse je relativno,« uspešno jurišamo na vsak resen dialog, naj bo še tako strokoven in dobronameren. To je le stavek iz komentarja, ki mu lahko prisluhnete v celoti.
Kako spraviti dva litra vode v litrsko steklenico?
Ljudje se dandanes spoznamo na vse in dvomimo o vsem. S praporom v roki z napisom: »Vse je relativno,« uspešno jurišamo na vsak resen dialog, naj bo še tako strokoven in dobronameren. To je le stavek iz komentarja, ki mu lahko prisluhnete v celoti.

Tadej Sadar

družba info komentar politika

Kako spraviti dva litra vode v litrsko steklenico?
Ljudje se dandanes spoznamo na vse in dvomimo o vsem. S praporom v roki z napisom: »Vse je relativno,« uspešno jurišamo na vsak resen dialog, naj bo še tako strokoven in dobronameren. To je le stavek iz komentarja, ki mu lahko prisluhnete v celoti.
VEČ ...|18. 9. 2018
Kako spraviti dva litra vode v litrsko steklenico?
Ljudje se dandanes spoznamo na vse in dvomimo o vsem. S praporom v roki z napisom: »Vse je relativno,« uspešno jurišamo na vsak resen dialog, naj bo še tako strokoven in dobronameren. To je le stavek iz komentarja, ki mu lahko prisluhnete v celoti.

Tadej Sadar

družba info komentar politika

VEČ ...|11. 9. 2018
Kolikokrat na teden k verouku
Razmišljanje našega sodelavca ob začetki novega šolskega leta.
Kolikokrat na teden k verouku
Razmišljanje našega sodelavca ob začetki novega šolskega leta.

Matjaž Merljak

družba komentar mladi politika vzgoja

Kolikokrat na teden k verouku
Razmišljanje našega sodelavca ob začetki novega šolskega leta.
VEČ ...|11. 9. 2018
Kolikokrat na teden k verouku
Razmišljanje našega sodelavca ob začetki novega šolskega leta.

Matjaž Merljak

družba komentar mladi politika vzgoja

VEČ ...|4. 9. 2018
Razčlovečiti človeka in odnose?
Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.
Razčlovečiti človeka in odnose?
Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.

Nataša Ličen

komentar

Razčlovečiti človeka in odnose?
Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.
VEČ ...|4. 9. 2018
Razčlovečiti človeka in odnose?
Živimo v nepredvidljivem svetu, v svetu hitrih in pogosto prenagljenih odločitev, zato se je dobro in modro na določene spremembe pripraviti.

Nataša Ličen

komentar

VEČ ...|28. 8. 2018
Počitniška obnova
Počitnice so čas, v katerem naberemo novih moči, posebno mesto imajo za otroke oratoriji. Kaj pa bo prinesla obnova simbola slovenstva, ki se jeseni seli na restavratorska dela v dolino? Nič, če ne bomo presegli revščine v glavah.
Počitniška obnova
Počitnice so čas, v katerem naberemo novih moči, posebno mesto imajo za otroke oratoriji. Kaj pa bo prinesla obnova simbola slovenstva, ki se jeseni seli na restavratorska dela v dolino? Nič, če ne bomo presegli revščine v glavah.

Blaž Lesnik

družba komentar otroci Triglav

Počitniška obnova
Počitnice so čas, v katerem naberemo novih moči, posebno mesto imajo za otroke oratoriji. Kaj pa bo prinesla obnova simbola slovenstva, ki se jeseni seli na restavratorska dela v dolino? Nič, če ne bomo presegli revščine v glavah.
VEČ ...|28. 8. 2018
Počitniška obnova
Počitnice so čas, v katerem naberemo novih moči, posebno mesto imajo za otroke oratoriji. Kaj pa bo prinesla obnova simbola slovenstva, ki se jeseni seli na restavratorska dela v dolino? Nič, če ne bomo presegli revščine v glavah.

Blaž Lesnik

družba komentar otroci Triglav

VEČ ...|21. 8. 2018
Je zmagal Janković ?
Zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev je lahko tudi Zoran Janković. Aprila je napovedal, da bo storil vse, da Janša ne bo zmagal. Dodal je še, da levice ne bo razbijal. Pri obojem je bil uspešen.
Je zmagal Janković ?
Zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev je lahko tudi Zoran Janković. Aprila je napovedal, da bo storil vse, da Janša ne bo zmagal. Dodal je še, da levice ne bo razbijal. Pri obojem je bil uspešen.

Tone Gorjup

komentar politika

Je zmagal Janković ?
Zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev je lahko tudi Zoran Janković. Aprila je napovedal, da bo storil vse, da Janša ne bo zmagal. Dodal je še, da levice ne bo razbijal. Pri obojem je bil uspešen.
VEČ ...|21. 8. 2018
Je zmagal Janković ?
Zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev je lahko tudi Zoran Janković. Aprila je napovedal, da bo storil vse, da Janša ne bo zmagal. Dodal je še, da levice ne bo razbijal. Pri obojem je bil uspešen.

Tone Gorjup

komentar politika

VEČ ...|14. 8. 2018
Družinske tragedije
Opazovanje družin na dopustu: v nekaterih družinah ni pogovora, celo pri obedih brskajo po telefonu.
Družinske tragedije
Opazovanje družin na dopustu: v nekaterih družinah ni pogovora, celo pri obedih brskajo po telefonu.

Marta Jerebič

družba mladi vzgoja otroci

Družinske tragedije
Opazovanje družin na dopustu: v nekaterih družinah ni pogovora, celo pri obedih brskajo po telefonu.
VEČ ...|14. 8. 2018
Družinske tragedije
Opazovanje družin na dopustu: v nekaterih družinah ni pogovora, celo pri obedih brskajo po telefonu.

Marta Jerebič

družba mladi vzgoja otroci

VEČ ...|7. 8. 2018
Ne se hecat!
Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.
Ne se hecat!
Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.

Jure Sešek

komentar zdravstvo politika

Ne se hecat!
Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.
VEČ ...|7. 8. 2018
Ne se hecat!
Naš pogled … Lepo bi bilo, ko bi bil jasen in optimizma, upanja poln. V prihodnost! Pa ne vem, če je ravno tako. No, moj je rahlo zaskrbljen. Fantje, dajte se že domenit, no. Pardon, vem, ženske kvote: dame in gospodje, pozabite na razlike, pozabite na razprtije in stopite skupaj. Vsaj enkrat! Za zadeve, ki so nujne, za spremembe, ki ne morejo in ne smejo čakati. Za dobro vseh, ki smo oddali svoj glas, pa tudi tistih, ki so na volitvah trapasto molčali, zdaj pa ne morejo več. Ker se mudi! Slišimo, da na evropskem parketu marsikaj čaka, da se odločajo brez nas, morda namesto nas. Doživljamo, da se čaka tudi drugod. V zdravstvu, denimo. Pri iskanju rešitev, ki so nujne.

Jure Sešek

komentar zdravstvo politika

VEČ ...|31. 7. 2018
Kraljestvo za dobro pesem
Kraljestvo za dobro pesem

Marjan Bunič

družba

Kraljestvo za dobro pesem
VEČ ...|31. 7. 2018
Kraljestvo za dobro pesem

Marjan Bunič

družba

VEČ ...|24. 7. 2018
Sprememba spola
Portugalski parlament je sredi julija sprejel zakon, ki bo državljanom dovoljeval spremembo spola od 16. leta starosti in sicer brez zdravstvenega poročila, ki bi dokazovalo motnjo identitete. Portugalska se je s tem pridružila Danski, Malti, Švedski, Irski in Norveški, ki podoben zakon že imajo. Kakšne posledice takšna zakonodaja prinaša v družbo smo se vprašali v rubriki Naš pogled.
Sprememba spola
Portugalski parlament je sredi julija sprejel zakon, ki bo državljanom dovoljeval spremembo spola od 16. leta starosti in sicer brez zdravstvenega poročila, ki bi dokazovalo motnjo identitete. Portugalska se je s tem pridružila Danski, Malti, Švedski, Irski in Norveški, ki podoben zakon že imajo. Kakšne posledice takšna zakonodaja prinaša v družbo smo se vprašali v rubriki Naš pogled.

Marjana Debevec

komentar

Sprememba spola
Portugalski parlament je sredi julija sprejel zakon, ki bo državljanom dovoljeval spremembo spola od 16. leta starosti in sicer brez zdravstvenega poročila, ki bi dokazovalo motnjo identitete. Portugalska se je s tem pridružila Danski, Malti, Švedski, Irski in Norveški, ki podoben zakon že imajo. Kakšne posledice takšna zakonodaja prinaša v družbo smo se vprašali v rubriki Naš pogled.
VEČ ...|24. 7. 2018
Sprememba spola
Portugalski parlament je sredi julija sprejel zakon, ki bo državljanom dovoljeval spremembo spola od 16. leta starosti in sicer brez zdravstvenega poročila, ki bi dokazovalo motnjo identitete. Portugalska se je s tem pridružila Danski, Malti, Švedski, Irski in Norveški, ki podoben zakon že imajo. Kakšne posledice takšna zakonodaja prinaša v družbo smo se vprašali v rubriki Naš pogled.

Marjana Debevec

komentar

VEČ ...|17. 7. 2018
Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna
Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna

Robert Božič

družba

Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna
VEČ ...|17. 7. 2018
Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna

Robert Božič

družba

VEČ ...|10. 7. 2018
Muhasto poletje
Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.
Muhasto poletje
Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.

Jože Bartolj

komentar

Muhasto poletje
Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.
VEČ ...|10. 7. 2018
Muhasto poletje
Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.

Jože Bartolj

komentar

VEČ ...|3. 7. 2018
Smo Slovenci sposobni ljubiti svojo državo?
Svoj pogled je tokrat delila novinarka Helena Škrlec. Pred dnevom neodvisnosti v ZDA in po dnevu državnosti v Sloveniji je razmišljala o domoljubju. Medtem ko ga čez veliko lužo ves čas ohranjajo in krepijo, pri nas narodni ponos dobi priložnost le ob športnih uspehih.
Smo Slovenci sposobni ljubiti svojo državo?
Svoj pogled je tokrat delila novinarka Helena Škrlec. Pred dnevom neodvisnosti v ZDA in po dnevu državnosti v Sloveniji je razmišljala o domoljubju. Medtem ko ga čez veliko lužo ves čas ohranjajo in krepijo, pri nas narodni ponos dobi priložnost le ob športnih uspehih.

Helena Škrlec

komentar

Smo Slovenci sposobni ljubiti svojo državo?
Svoj pogled je tokrat delila novinarka Helena Škrlec. Pred dnevom neodvisnosti v ZDA in po dnevu državnosti v Sloveniji je razmišljala o domoljubju. Medtem ko ga čez veliko lužo ves čas ohranjajo in krepijo, pri nas narodni ponos dobi priložnost le ob športnih uspehih.
VEČ ...|3. 7. 2018
Smo Slovenci sposobni ljubiti svojo državo?
Svoj pogled je tokrat delila novinarka Helena Škrlec. Pred dnevom neodvisnosti v ZDA in po dnevu državnosti v Sloveniji je razmišljala o domoljubju. Medtem ko ga čez veliko lužo ves čas ohranjajo in krepijo, pri nas narodni ponos dobi priložnost le ob športnih uspehih.

Helena Škrlec

komentar

VEČ ...|26. 6. 2018
Je možna vzpostavitev stabilne vlade?
V komentarju je novinar Andrej Šinko spregovoril o vplivu izvolitve predsednika državnega zbora na sestavljanje koalicije. Ugotavljal je, da bo sestavljanje koalicije težavno, še težje pa bo ohranjati njeno stabilnost, saj bo zelo verjetno oblikovana iz večjega števila strank, s precej različnimi pogledi.
Je možna vzpostavitev stabilne vlade?
V komentarju je novinar Andrej Šinko spregovoril o vplivu izvolitve predsednika državnega zbora na sestavljanje koalicije. Ugotavljal je, da bo sestavljanje koalicije težavno, še težje pa bo ohranjati njeno stabilnost, saj bo zelo verjetno oblikovana iz večjega števila strank, s precej različnimi pogledi.

Andrej Šinko

komentar politika

Je možna vzpostavitev stabilne vlade?
V komentarju je novinar Andrej Šinko spregovoril o vplivu izvolitve predsednika državnega zbora na sestavljanje koalicije. Ugotavljal je, da bo sestavljanje koalicije težavno, še težje pa bo ohranjati njeno stabilnost, saj bo zelo verjetno oblikovana iz večjega števila strank, s precej različnimi pogledi.
VEČ ...|26. 6. 2018
Je možna vzpostavitev stabilne vlade?
V komentarju je novinar Andrej Šinko spregovoril o vplivu izvolitve predsednika državnega zbora na sestavljanje koalicije. Ugotavljal je, da bo sestavljanje koalicije težavno, še težje pa bo ohranjati njeno stabilnost, saj bo zelo verjetno oblikovana iz večjega števila strank, s precej različnimi pogledi.

Andrej Šinko

komentar politika

VEČ ...|12. 6. 2018
Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.
Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Petra Stopar

komentar politika volitve

Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.
VEČ ...|12. 6. 2018
Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Petra Stopar

komentar politika volitve

VEČ ...|12. 6. 2018
Izbrali smo in izbirali bodo
Izbrali smo in izbirali bodo

Petra Stopar

komentar politika

Izbrali smo in izbirali bodo
VEČ ...|12. 6. 2018
Izbrali smo in izbirali bodo

Petra Stopar

komentar politika

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Tone Gorjup

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2019
Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije

VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt