Is podcast
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu.
Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.