Is podcast Jedi iz fižola Is podcast
Jedi iz fižola
Naredimo lahko juho, samostojno ali z dodatkom druge zelenjave. Malo čebule popražimo, potresemo z moko in takoj nato dodamo še očiščen fižol ter zalijemo. Dodamo še vejico timijana, lovorjev list in solimo ter skuhamo do mehkega. Na vrhu lahko dodamo vejico zelene ali peteršilja.Lahko ga pripravimo zabeljenega, v prikuhi k testeninam, krompirju, govedini iz juhe ..., narastek (kuhan fižol prelijemo z bešamelom ter potresemo s sirom)

Matjaž Merljak

kuhajmo

20. 7. 2020
Jedi iz fižola
Naredimo lahko juho, samostojno ali z dodatkom druge zelenjave. Malo čebule popražimo, potresemo z moko in takoj nato dodamo še očiščen fižol ter zalijemo. Dodamo še vejico timijana, lovorjev list in solimo ter skuhamo do mehkega. Na vrhu lahko dodamo vejico zelene ali peteršilja.Lahko ga pripravimo zabeljenega, v prikuhi k testeninam, krompirju, govedini iz juhe ..., narastek (kuhan fižol prelijemo z bešamelom ter potresemo s sirom)

Matjaž Merljak

VEČ ...|20. 7. 2020
Jedi iz fižola
Naredimo lahko juho, samostojno ali z dodatkom druge zelenjave. Malo čebule popražimo, potresemo z moko in takoj nato dodamo še očiščen fižol ter zalijemo. Dodamo še vejico timijana, lovorjev list in solimo ter skuhamo do mehkega. Na vrhu lahko dodamo vejico zelene ali peteršilja.Lahko ga pripravimo zabeljenega, v prikuhi k testeninam, krompirju, govedini iz juhe ..., narastek (kuhan fižol prelijemo z bešamelom ter potresemo s sirom)

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 4. 2024
Brezglutenska potica - izkušnja poslušalk

V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.  

Brezglutenska potica - izkušnja poslušalk

V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Brezglutenska potica - izkušnja poslušalk

V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.  

VEČ ...|19. 4. 2024
Brezglutenska potica - izkušnja poslušalk

V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 4. 2024
Domači polpeti

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.

Domači polpeti

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Domači polpeti

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.

VEČ ...|17. 4. 2024
Domači polpeti

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|12. 4. 2024
Kremne rezine in tiramisu

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.  

Kremne rezine in tiramisu

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kremne rezine in tiramisu

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.  

VEČ ...|12. 4. 2024
Kremne rezine in tiramisu

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 4. 2024
Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

VEČ ...|10. 4. 2024
Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|3. 4. 2024
Začimbe za govedino

Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.

Začimbe za govedino

Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Začimbe za govedino

Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.

VEČ ...|3. 4. 2024
Začimbe za govedino

Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|2. 4. 2024
Jogurtovo pecivo

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za jogurtovo pecivo. To je sladica, pri kateri potrebujemo navadni jogurt, ostale sestavine pa merimo z jogurtovim lončkom. Potrebujemo: 1 jogurtov lonček je sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 2 jogurta, 4 jogurtovi lončki moke in pecilni prašek (presejan v moko), 4 jajca, 2-3 žlice ruma, vanilin sladkor. Mešamo rumenjake in polovico sladkorja, vmes prilivamo olje, dodamo jogurt, moko in sneg s sladkorjem in vanilin sladkorjem. Po snegu dodamo drugo polovico moke s pecilnim praškom. Rahlo premešamo in damo v pekač ali dva modela ter pečemo pri  180-190 °C dobre pol ur (preverimo barvo ali pa z zobotrebcem). Pečenega lahko oblijemo z limoninim ledom ...

Jogurtovo pecivo

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za jogurtovo pecivo. To je sladica, pri kateri potrebujemo navadni jogurt, ostale sestavine pa merimo z jogurtovim lončkom. Potrebujemo: 1 jogurtov lonček je sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 2 jogurta, 4 jogurtovi lončki moke in pecilni prašek (presejan v moko), 4 jajca, 2-3 žlice ruma, vanilin sladkor. Mešamo rumenjake in polovico sladkorja, vmes prilivamo olje, dodamo jogurt, moko in sneg s sladkorjem in vanilin sladkorjem. Po snegu dodamo drugo polovico moke s pecilnim praškom. Rahlo premešamo in damo v pekač ali dva modela ter pečemo pri  180-190 °C dobre pol ur (preverimo barvo ali pa z zobotrebcem). Pečenega lahko oblijemo z limoninim ledom ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jogurtovo pecivo

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za jogurtovo pecivo. To je sladica, pri kateri potrebujemo navadni jogurt, ostale sestavine pa merimo z jogurtovim lončkom. Potrebujemo: 1 jogurtov lonček je sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 2 jogurta, 4 jogurtovi lončki moke in pecilni prašek (presejan v moko), 4 jajca, 2-3 žlice ruma, vanilin sladkor. Mešamo rumenjake in polovico sladkorja, vmes prilivamo olje, dodamo jogurt, moko in sneg s sladkorjem in vanilin sladkorjem. Po snegu dodamo drugo polovico moke s pecilnim praškom. Rahlo premešamo in damo v pekač ali dva modela ter pečemo pri  180-190 °C dobre pol ur (preverimo barvo ali pa z zobotrebcem). Pečenega lahko oblijemo z limoninim ledom ...

VEČ ...|2. 4. 2024
Jogurtovo pecivo

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za jogurtovo pecivo. To je sladica, pri kateri potrebujemo navadni jogurt, ostale sestavine pa merimo z jogurtovim lončkom. Potrebujemo: 1 jogurtov lonček je sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 2 jogurta, 4 jogurtovi lončki moke in pecilni prašek (presejan v moko), 4 jajca, 2-3 žlice ruma, vanilin sladkor. Mešamo rumenjake in polovico sladkorja, vmes prilivamo olje, dodamo jogurt, moko in sneg s sladkorjem in vanilin sladkorjem. Po snegu dodamo drugo polovico moke s pecilnim praškom. Rahlo premešamo in damo v pekač ali dva modela ter pečemo pri  180-190 °C dobre pol ur (preverimo barvo ali pa z zobotrebcem). Pečenega lahko oblijemo z limoninim ledom ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|27. 3. 2024
Kuhanje mesa za veliko noč

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.  

Kuhanje mesa za veliko noč

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kuhanje mesa za veliko noč

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.  

VEČ ...|27. 3. 2024
Kuhanje mesa za veliko noč

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica.

Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah.

Arhiv minulih oddaj in rubrik:
http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|25. 4. 2024
Kako pa kaj vaše srce?

Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.

Kako pa kaj vaše srce?

Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.

Blaž Lesnik

zdravjesrcežilepreventivazdrav življenjski slogsvetovanje

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2024
Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeokoljenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2024
Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija StanonikDar Poljanski dolini

Komentar Družina

VEČ ...|25. 4. 2024
Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Boštjan Debevec

komentar