Salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice tudi letos pripravljajo postne duhovne vaje za mlade. Kaj pomeni letošnje geslo Sadna kupa in kakšen bo način izvedbe?
Salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice tudi letos pripravljajo postne duhovne vaje za mlade. Kaj pomeni letošnje geslo Sadna kupa in kakšen bo način izvedbe?
Salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice tudi letos pripravljajo postne duhovne vaje za mlade. Kaj pomeni letošnje geslo Sadna kupa in kakšen bo način izvedbe?
Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.
Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.
Pred tednom katoliškega šolstva so svojo izkušnjo dijaških let z nami delili nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod Golob so nekateri še študentje, drugi že zaposleni, vsak na svojem področju. Povedali so nam, kako so doživeli prehod iz srednje šole na fakulteto in kakšno izhodišče za življenje so dobili na katoliški gimnaziji.
Pred tednom katoliškega šolstva so svojo izkušnjo dijaških let z nami delili nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod Golob so nekateri še študentje, drugi že zaposleni, vsak na svojem področju. Povedali so nam, kako so doživeli prehod iz srednje šole na fakulteto in kakšno izhodišče za življenje so dobili na katoliški gimnaziji.
Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način.
Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način.
S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.
S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar.
V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar.
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.