Is podcast
V oddaji Iz naših krajev smo poročali o preoblikovanju podravske razvojne agencije,širitvi mreže 350 polnilnih mest za elektične avttomobile, bogatem sporočilu, ki ga nosijo imena ulic, cest in trgov, pa tudi o tem, da želijo v občini Puconci turistično ponudbo popestriti z razglednim stolpom.
V oddaji Iz naših krajev smo poročali o preoblikovanju podravske razvojne agencije,širitvi mreže 350 polnilnih mest za elektične avttomobile, bogatem sporočilu, ki ga nosijo imena ulic, cest in trgov, pa tudi o tem, da želijo v občini Puconci turistično ponudbo popestriti z razglednim stolpom.
V oddaji Iz naših krajev smo poročali o preoblikovanju podravske razvojne agencije,širitvi mreže 350 polnilnih mest za elektične avttomobile, bogatem sporočilu, ki ga nosijo imena ulic, cest in trgov, pa tudi o tem, da želijo v občini Puconci turistično ponudbo popestriti z razglednim stolpom.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.
Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.
Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.
Poročali smo o priključitvi 150 gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje na območju Nove Gorice, načrtih za gradnjo Nacionalnega centra za zaščito in reševanje v Murski Soboti, rekordno hitri izgradnji krožišča v Ivančni Gorici, načrtih za odprtje novega mlina na Muri v Ižakovcih in tradicionalni 17. Špargljádi v Brestovíci pri Komnu.
Poročali smo o priključitvi 150 gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje na območju Nove Gorice, načrtih za gradnjo Nacionalnega centra za zaščito in reševanje v Murski Soboti, rekordno hitri izgradnji krožišča v Ivančni Gorici, načrtih za odprtje novega mlina na Muri v Ižakovcih in tradicionalni 17. Špargljádi v Brestovíci pri Komnu.
Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Velikonočno tridnevje praznujemo z obredi v cerkvah, z največjim krščanskim praznikom, pa so povezani tudi najrazličnejši običaji in prireditve. O njih smo spregovorili z etnologinjo dr. Neno Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.
Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.
Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.
Poročali smo o vlaganjih v zdravstveno infrastrukturo v Logatcu in Slovenj Gradcu, nadgradnji železniške proge na Jesenicah, investicijah v koprsko pristanišče, združitvi več občin za čistejšo Zgornjo Savinjsko dolino, vrnitvi štorkelj v Slovenijo in skrbi za ptice, netopirje in hrošče ob Bukovniškem jezeru.
Poročali smo o vlaganjih v zdravstveno infrastrukturo v Logatcu in Slovenj Gradcu, nadgradnji železniške proge na Jesenicah, investicijah v koprsko pristanišče, združitvi več občin za čistejšo Zgornjo Savinjsko dolino, vrnitvi štorkelj v Slovenijo in skrbi za ptice, netopirje in hrošče ob Bukovniškem jezeru.
Poročali smo o poteku sanacije po poplavah v občini Gorenja vas - Poljane, načrtih za uvedbo pokrajin, problematiki kmetov zgornje Gorenjske, nespoštovanju gradbene in druge zakonodaje v občini Hoče in o gregorjevm, ki že naznanja pomlad in prinaša tudi kakšno novo ljubezen.
Poročali smo o poteku sanacije po poplavah v občini Gorenja vas - Poljane, načrtih za uvedbo pokrajin, problematiki kmetov zgornje Gorenjske, nespoštovanju gradbene in druge zakonodaje v občini Hoče in o gregorjevm, ki že naznanja pomlad in prinaša tudi kakšno novo ljubezen.
Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah.
Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah.
V oddaji Iz naših krajev spremljamo dogajanje po slovenskih občinah. V njej poročamo o različnih prireditvah, slovesnostih, običajih in drugih zanimivih dogodkih. Oddajo z izjavami oziroma sodelovanjem v krajših pogovorih popestrijo posamezniki, ki delujejo v različnih družbeno-političnih sferah lokalnega okolja.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.