V oddaji smo poslušali instrumentalne skladbe starejšega datuma. Z nami so bili ans. Zupan, Slovenski zvoki, ans. Petra Finka, ans. Mihe Dovžana, ans. Borisa Kovačiča in Štajerskih 7.
Klemen Rošer je uveljavljeni glasbenik, harmonikar, avtor ter mentor. V času svojega delovanja je izdal več glasbenih albumov, ki odražajo njegova obdobja ustvarjanja ter razmišljanja. Tudi Klemen Leben je vrhunski harmonikar ter avtor mnogih melodij. V tokratni oddaji smo slišali skladbe omenjenih avtorjev, pa tudi instrumentale izpod prstov ansambla Lojzeta Slaka, Alpskega kvinteta in ansambla Saša ter Slavka Avsenika.
Gregor Avsenik je predstavil svoj novi glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč, ki vsebuje petnajst pesmi, ki jih je posnel z ansamblom Saša Avsenika in Moniko Avsenik.
Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.
V tokratni oddaji smo slišali sveže melodije ansamblov Slovenski zvoki, Banovšek, Štirje kovači in Seskstakord.
V tokratni oddaji smo razkrili nekaj zanimivosti o narodnozabavnih ansamblih, ki bodo nastopili na letošnjem gala koncertu v Cankarjevem domu.
V Tokratni oddaji smo se pogovarjali z Moniko Avsenik in Jožetom Potrebuješem.
Oddaja o slovenski narodnozabavni glasbi v kateri predstavljamo nove skladbe ansamblov, obletnice, koncerte, zanimivosti ter razvoj od godčevske glasbe izpred dobrih 60. let vse do danes. Danes domača glasba predstavlja nek sodobni kulturni pojav, ki tvori trenutno ljudsko glasbo na sodoben način in je v zadnjem desetletju svojevrsten fenomen med mladimi poslušalci. To je tudi vrednota za ohranjanje slovenske nacionalne zavednosti, po drugi strani pa tudi odgovornost mladih izvajalcev, saj posredno oblikujejo določen množični okus pri poslušalcih. Oddajo "Melodije s harmoniko" je leta 2019 nadomestila oddaja “S harmoniko po domače”, ki je na sporedu vsak četrti petek v mesecu kot narodno zabavna vsebina Petkovih večerov.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.