Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.

Alojz Rebula

komentarduhovnostdružba

25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.

Alojz Rebula

VEČ ...|25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.

Alojz Rebula

komentarduhovnostdružba

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politika demokracija evropa eu

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politika demokracija evropa eu

VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Berta Golob

komentar duhovnost mesec maj

Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Berta Golob

komentar duhovnost mesec maj

VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec

družba komentar kultura odnosi

Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec

družba komentar kultura odnosi

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanje družba komentar

Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanje družba komentar

VEČ ...|11. 4. 2019
Komentar Družina
Komentar Družina

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Družina
VEČ ...|11. 4. 2019
Komentar Družina

Radio Ognjišče

komentar

VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik

komentar papež družba

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik

komentar papež družba

VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan

politika družba komentar

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan

politika družba komentar

VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

Mojca Belc Magdič

komentar odnosi družba

Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

Mojca Belc Magdič

komentar odnosi družba

VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?

Barbara Kastelec

komentar

Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?

Barbara Kastelec

komentar

VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.

Jožica Ličen

komentar

Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.

Jožica Ličen

komentar

VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.

Radio Ognjišče Andrej Saje

komentar

Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.

Radio Ognjišče Andrej Saje

komentar

VEČ ...|21. 2. 2019
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.

Bogdan Vidmar

komentar

Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.
VEČ ...|21. 2. 2019
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.

Bogdan Vidmar

komentar

VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

Blaž Jezeršek

komentar družba politika

Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

Blaž Jezeršek

komentar družba politika

VEČ ...|7. 2. 2019
Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije
Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije

Roman Globokar

evtanazija družba politika

Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije
VEČ ...|7. 2. 2019
Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije

Roman Globokar

evtanazija družba politika

VEČ ...|31. 1. 2019
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.

Bogomir Štefanič

komentar

Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.

Bogomir Štefanič

komentar

VEČ ...|24. 1. 2019
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.

Zvone Štrubelj

komentar

Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.
VEČ ...|24. 1. 2019
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.

Zvone Štrubelj

komentar

VEČ ...|17. 1. 2019
Očenaš za edinost
Ekumensko delovanje za edinost kristjanov.Bral Marjan Bunič
Očenaš za edinost
Ekumensko delovanje za edinost kristjanov.Bral Marjan Bunič

Bogdan Dolenc

komentar

Očenaš za edinost
Ekumensko delovanje za edinost kristjanov.Bral Marjan Bunič
VEČ ...|17. 1. 2019
Očenaš za edinost
Ekumensko delovanje za edinost kristjanov.Bral Marjan Bunič

Bogdan Dolenc

komentar

VEČ ...|10. 1. 2019
Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.
Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.

Tadej Strehovec

komentar

Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.
VEČ ...|10. 1. 2019
Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.

Tadej Strehovec

komentar

VEČ ...|3. 1. 2019
V novo leto s preroško držo
Aktualni pogled v novo leto. Bere Marjan Bunič.
V novo leto s preroško držo
Aktualni pogled v novo leto. Bere Marjan Bunič.

Robert Petkovšek

komentar

V novo leto s preroško držo
Aktualni pogled v novo leto. Bere Marjan Bunič.
VEČ ...|3. 1. 2019
V novo leto s preroško držo
Aktualni pogled v novo leto. Bere Marjan Bunič.

Robert Petkovšek

komentar

VEČ ...|27. 12. 2018
Fake news - Brane Senegačnik
Fake news - Brane Senegačnik

Brane Senegačnik

komentar družba

Fake news - Brane Senegačnik
VEČ ...|27. 12. 2018
Fake news - Brane Senegačnik

Brane Senegačnik

komentar družba

VEČ ...|20. 12. 2018
Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.
Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.

Boštjan Debevec

komentar

Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.
VEČ ...|20. 12. 2018
Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.

Boštjan Debevec

komentar

VEČ ...|13. 12. 2018
Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.
Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.

Janez Sraka

komentar

Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.
VEČ ...|13. 12. 2018
Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.

Janez Sraka

komentar

VEČ ...|6. 12. 2018
Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.
Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.

Branko Cestnik

duhovnost družba

Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.
VEČ ...|6. 12. 2018
Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.

Branko Cestnik

duhovnost družba

VEČ ...|29. 11. 2018
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.

Radio Ognjišče

komentar

Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.
VEČ ...|29. 11. 2018
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.

Radio Ognjišče

komentar

VEČ ...|22. 11. 2018
Na račun otrok?
Avtor: Tomaž Merše
Na račun otrok?
Avtor: Tomaž Merše

Radio Ognjišče

družba komentar

Na račun otrok?
Avtor: Tomaž Merše
VEČ ...|22. 11. 2018
Na račun otrok?
Avtor: Tomaž Merše

Radio Ognjišče

družba komentar

VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

Radio Ognjišče

družba

Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.
VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.

Radio Ognjišče

družba

VEČ ...|25. 10. 2018
Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača
Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača

Radio Ognjišče

komentar

Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača
VEČ ...|25. 10. 2018
Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača

Radio Ognjišče

komentar

VEČ ...|18. 10. 2018
Zakaj danes še govoriti o misijonih?
Na to vprašanje odgovarja papež. V Družini to komentiral Matjaž Križnar.
Zakaj danes še govoriti o misijonih?
Na to vprašanje odgovarja papež. V Družini to komentiral Matjaž Križnar.

Radio Ognjišče

duhovnost družba papež

Zakaj danes še govoriti o misijonih?
Na to vprašanje odgovarja papež. V Družini to komentiral Matjaž Križnar.
VEČ ...|18. 10. 2018
Zakaj danes še govoriti o misijonih?
Na to vprašanje odgovarja papež. V Družini to komentiral Matjaž Križnar.

Radio Ognjišče

duhovnost družba papež

VEČ ...|11. 10. 2018
Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.
Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.
Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.
Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.

Radio Ognjišče

družba mladi

Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.
Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.
VEČ ...|11. 10. 2018
Mladi so večinoma taki, kot so jih naredili starejši.
Komentar tednika Družina patra Marjana Kokalja.

Radio Ognjišče

družba mladi

VEČ ...|4. 10. 2018
Klemen Čeligoj: Kaj ponuja sinodalna miza?
O izzivih, ki čaka škofe na sinodi mladih.
Klemen Čeligoj: Kaj ponuja sinodalna miza?
O izzivih, ki čaka škofe na sinodi mladih.

Radio Ognjišče

komentar papež mladi

Klemen Čeligoj: Kaj ponuja sinodalna miza?
O izzivih, ki čaka škofe na sinodi mladih.
VEČ ...|4. 10. 2018
Klemen Čeligoj: Kaj ponuja sinodalna miza?
O izzivih, ki čaka škofe na sinodi mladih.

Radio Ognjišče

komentar papež mladi

VEČ ...|27. 9. 2018
Blaž Jezeršek: Je Baraga aktualen tudi danes
Škof Baraga nam je lahko za zgled, ker kljub prednostim, ki sta mu jih dajala izobrazba in kultura, ni indijanske kulture nikdar preziral, ampak jo je le bogatil z evangeljskim sporočilom. Če se bomo na podoben način soočali s prihajajočimi kulturami tudi mi, se nam ni česa bati.
Blaž Jezeršek: Je Baraga aktualen tudi danes
Škof Baraga nam je lahko za zgled, ker kljub prednostim, ki sta mu jih dajala izobrazba in kultura, ni indijanske kulture nikdar preziral, ampak jo je le bogatil z evangeljskim sporočilom. Če se bomo na podoben način soočali s prihajajočimi kulturami tudi mi, se nam ni česa bati.

Radio Ognjišče

družba komentar

Blaž Jezeršek: Je Baraga aktualen tudi danes
Škof Baraga nam je lahko za zgled, ker kljub prednostim, ki sta mu jih dajala izobrazba in kultura, ni indijanske kulture nikdar preziral, ampak jo je le bogatil z evangeljskim sporočilom. Če se bomo na podoben način soočali s prihajajočimi kulturami tudi mi, se nam ni česa bati.
VEČ ...|27. 9. 2018
Blaž Jezeršek: Je Baraga aktualen tudi danes
Škof Baraga nam je lahko za zgled, ker kljub prednostim, ki sta mu jih dajala izobrazba in kultura, ni indijanske kulture nikdar preziral, ampak jo je le bogatil z evangeljskim sporočilom. Če se bomo na podoben način soočali s prihajajočimi kulturami tudi mi, se nam ni česa bati.

Radio Ognjišče

družba komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 5. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije

VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt