V Tednu vzgoje je bil naš gost koordinator dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava Marko Weilguny, ki nam je pojasnil, kako skušajo sinodalni proces vključiti v šolsko okolje in v sodelovanje s starši.
V Tednu vzgoje je bil naš gost koordinator dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava Marko Weilguny, ki nam je pojasnil, kako skušajo sinodalni proces vključiti v šolsko okolje in v sodelovanje s starši.
Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.
Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.
Teden vzgoje je odprl tudi pomembno vprašanje za vse vzgojitelje, to je vzgoja z zgledom. Ni vseeno, kako izgledaš, govoriš, kako se obnašaš. Zgled je tudi osebna življenjska zgodba, ki jo uspeš sporočati otrokom. Ko spoznaš, da je tvoj zgled odločujoč in veliko več vreden kot zapisi na tabli ali karkoli drugega, je to spoznanje lahko malo težko, je povedala prof. Helena Kregar.
Vsebinski poudarek v letošnjem Tednu vzgoje je bil posvečen tudi pomenu dobrote. Sveta Terezija iz Kalkute je za to pravi lik, saj je dobrota žarela iz nje. Pomemben sestavni del zrele osebnosti so tudi danes dobrota, pripravljenost, sočutje... Zato je potrebno vzgajati novo mlado generacijo, ki bodo sestavljali čutečo družbo. Koliko je za to možnosti v naših šolah? O tem sta spregovorila prof. Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec.
Ob Tednu vzgoje sta Helena Kregar in p. Silvo Šinkovec (Društvo katoliških pedaogogov) spregovorila o pomenu branja. Branje je vrednota, ko to veščino obvladamo, pa je vprašanje, kako jo uporabljamo v poplavi tiska. Tudi dobrih knjig je preveč, zato je treba brati najboljše, pravi p. Silvo.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.