V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?
V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
Ko se staršem rodi otrok s posebnimi potrebami, ali se po rojstvu npr. poškoduje in mu ostanejo posledice za vse življenje, je to zanje gotovo šok in velika stiska. Kako to sprejemajo in seveda dejstvo, da bo njihov otrok hodil v šolo za otroke s posebnimi potrebami, smo se pogovarjali z ravnateljico OŠ Glazija v Celju Nevenko Kus.
Ko se staršem rodi otrok s posebnimi potrebami, ali se po rojstvu npr. poškoduje in mu ostanejo posledice za vse življenje, je to zanje gotovo šok in velika stiska. Kako to sprejemajo in seveda dejstvo, da bo njihov otrok hodil v šolo za otroke s posebnimi potrebami, smo se pogovarjali z ravnateljico OŠ Glazija v Celju Nevenko Kus.
Odgovorni za Inštitut Integrum odpirajo pomembne, občutljive in dragocene teme. Njihov cilj je, da udeležence spodbudijo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Zato smo z Benjaminom Tomažičem tokrat odprli vprašanje: Kako naj danes starši začenjajo z otroki pogovore o spolnosti?
Odgovorni za Inštitut Integrum odpirajo pomembne, občutljive in dragocene teme. Njihov cilj je, da udeležence spodbudijo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Zato smo z Benjaminom Tomažičem tokrat odprli vprašanje: Kako naj danes starši začenjajo z otroki pogovore o spolnosti?
Ob vstopu v šolo se najbolj pokaže, da hoče imeti otrok ob sebi oba: očeta in mater. V oddaji ste slišali, kako šolo in šolske obveznosti doživljajo dečki in kako deklice. Za starše so v tem obdobju novih izzivov ključne tri stvari: da so otroku čustveno na razpolago, da so predvidljivi in vztrajni. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Ob vstopu v šolo se najbolj pokaže, da hoče imeti otrok ob sebi oba: očeta in mater. V oddaji ste slišali, kako šolo in šolske obveznosti doživljajo dečki in kako deklice. Za starše so v tem obdobju novih izzivov ključne tri stvari: da so otroku čustveno na razpolago, da so predvidljivi in vztrajni. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Dobro je, da se starši zavedajo, da je v obdobju odraščanja iskanje in oblikovanje lastne identitete ključna razvojna naloga, ki jo mladostniki opravljajo skozi primerjave z drugimi ljudmi, vrstniki in vzorniki. Slednje se odvija tudi na spletu. Zato je prav, da starši z njimi v vsakdanjih pogovorih odpirajo vsebine o spletnih prevarah, zavajanjih in neresničnih vsebinah na spletu. O tem bova danes govorili z mojo gostjo zdravnico Anjo Strmšek iz območne enote NIJZ Celje.
Dobro je, da se starši zavedajo, da je v obdobju odraščanja iskanje in oblikovanje lastne identitete ključna razvojna naloga, ki jo mladostniki opravljajo skozi primerjave z drugimi ljudmi, vrstniki in vzorniki. Slednje se odvija tudi na spletu. Zato je prav, da starši z njimi v vsakdanjih pogovorih odpirajo vsebine o spletnih prevarah, zavajanjih in neresničnih vsebinah na spletu. O tem bova danes govorili z mojo gostjo zdravnico Anjo Strmšek iz območne enote NIJZ Celje.
Na materinski dan smo se pogovarjali z Jano Lavtižar, specialistko zakonske in družinske terapije. Materinstvo, očetovstvo, izzivi in lepota starševstva, je bila vodilna tema, pa tudi, zakaj imajo mame tako pogosto slabo vest ali občutek krivde, da niso dovolj dobre?
Na materinski dan smo se pogovarjali z Jano Lavtižar, specialistko zakonske in družinske terapije. Materinstvo, očetovstvo, izzivi in lepota starševstva, je bila vodilna tema, pa tudi, zakaj imajo mame tako pogosto slabo vest ali občutek krivde, da niso dovolj dobre?
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.
Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.