Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.
Pred začetkom letne planinske sezone smo si vzeli čas za nagradni planinski kviz, opozorili smo tudi na ključne sestavine varnega vzpona v gore in se dotaknili poletnih neviht, ki pošteno krojijo že prve junijske dni. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, s svojimi odgovori pa ste sodelovali tudi poslušalci.
Evropsko številko za klic v sili 112 uporabimo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, gorskih ali jamarskih reševalcev. Lansko leto so v vseh 13 regijskih centrih sprejeli več kot 515.000 klicev. Kdaj poklicati, kaj je pomembno sporočiti operaterju ob nesreči, kako poteka delo v ozadju? Z nami je bil vodja ljubljanskega centra za obveščanje Tilen Cestnik.
Evropsko številko za klic v sili 112 uporabimo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, gorskih ali jamarskih reševalcev. Lansko leto so v vseh 13 regijskih centrih sprejeli več kot 515.000 klicev. Kdaj poklicati, kaj je pomembno sporočiti operaterju ob nesreči, kako poteka delo v ozadju? Z nami je bil vodja ljubljanskega centra za obveščanje Tilen Cestnik.
V jutranji oddaji smo se odpravili tja, kjer je avgusta ponavadi kar gneča. Po tradiciji se namreč Slovenci množično odločamo za obisk gora v zadnjem poletnem mesecu. Med epidemijo je število obiskovalcev gora naraslo in so med njimi tudi popolni začetniki. Zato smo iskali odgovore na vprašanja, kako se pripraviti za vzpon v gore, kakšne so najpogostejše napake in tudi možni vzroki za nesreče. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele.
V jutranji oddaji smo se odpravili tja, kjer je avgusta ponavadi kar gneča. Po tradiciji se namreč Slovenci množično odločamo za obisk gora v zadnjem poletnem mesecu. Med epidemijo je število obiskovalcev gora naraslo in so med njimi tudi popolni začetniki. Zato smo iskali odgovore na vprašanja, kako se pripraviti za vzpon v gore, kakšne so najpogostejše napake in tudi možni vzroki za nesreče. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele.
Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.
Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.
Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.